grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Predsednik dr. Drnovšek prejel visoko špansko nagrado

Barcelona, Španija, 11/24/2003  |  sporočilo za javnost

Klikni za povečavo
ikona video24.-25.11.2003 - Predsednik dr. Drnovšek na obisku v Španiji

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se danes mudi v Španiji, kjer se je v Madridu odzval vabilu kraljevega para kralja Juan Carlosa in kraljice Sofije, ki sta predsednika dr. Drnovška povabila na zasebno kosilo. Zvečer se je predsednik republike kot letošnji dobitnik nagrade Ramon Trias Fargas v Barceloni udeležil slovesnosti, na kateri so mu podelili to ugledno špansko nagrado. Nagrado vsako leto podeljuje Sklad za svobodo in demokracijo osebnostim, ki so si v težkih razmerah prizadevale za vrednote kulture dialoga, strpnosti in svobode posameznika.

Klikni za povečavoNagrado je predsedniku dr. Drnovšku na večerni slovesnosti vročila vdova Ramona Triasa Fargasa. Ramon Trias Fargas je bil ena najpomembnejših oseb v Španiji na prehodu iz diktature v demokracijo. S svojim delovanjem si je prizadeval za uveljavljanje vrednot strpnosti, svobode in kulture dialoga. Slovesnosti v Barceloni so se udeležili tudi dolgoletni predsednik katalonske vlade Jordi Pujol, predsednik vlade Kneževine Andore Marc Forné Molne ter ostali visoki gostje. Ob izročitvi je slovenski predsednik izbrane goste nagovoril.



Klikni za povečavo Spoštovani,
dovolite, da poudarim, v kakšno veliko čast mi je, da sem lahko danes tukaj z vami na slovesnosti ob prejemu nagrade Ramona Triasa Fargasa. Še posebej sem počaščen, ker nagrada nosi ime gospoda Fargasa, ugledne osebnosti v demokratičnem prehodnem obdobju v Kataloniji in Španiji. Gospod Fargas je bil izvoljen za poslanca v parlamentu, dvakrat je bil gospodarski minister v katalonski vladi, ki jo je vodil gospod Jordi Pujol. Če ga opišemo le z nekaj besedami; bil je osebnost, katere delo je bilo tako plodno, da še danes zlahka vidimo njegove rezultate v sodobni Kataloniji in Španiji. Njegovo delo ostaja vir navdiha za vse nas.

To nagrado so v preteklosti že prejeli prof. Juan Marichal, dr. Hans-Dietrich Genscher, ga. Simone Veil, Sir David Steel, g. Antonio Garrigues Walker, g. Marc Forné in g. Colin W. Eglin, cenjene in spoštovane osebnosti na svojih področjih, ki prihajajo iz zelo različnih okolij in iz držav, ki se raztezajo čez polovico sveta. Njihove vizije, ideje in delo so jih združile v pobudi Fundacije svoboda in demokracija in v čast mi je, da se lahko pridružim tej ugledni skupini nagrajencev.

Klikni za povečavo Kljub zemljepisni raznolikosti nagrajencev je prepričanje o skupnih vrednotah združilo moške in ženske z vsega sveta. Te vrednote so zaščitni znak Fundacije svoboda in demokracija, naše današnje gostiteljice. Plemenita načela, ki usmerjajo to fundacijo, in sicer liberalnodemokratične vrednote, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, strpnost, so združila ljudi na različnih položajih v skupnem prizadevanju, prizadevanju, ki je močno zaznamovalo sodobni svet. Prav te vrednote so tako posameznikom kot državam nudile novo upanje. Ta večer bi želel poudariti pomembnost teh vrednot in njihovo vlogo v Uniji prihodnosti.

Izkušnje Slovenije pri boju za svobodo, demokracijo, človekove pravice in strpnost so vse prej kot abstraktne. Z razpadom nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije pred dvanajstimi leti, sta bili dani dve glavni možni poti za politični in gospodarski razvoj držav naslednic. Na eni strani smo v Sloveniji trdno verjeli v vzpostavitev večstrankarske demokracije, delujočega tržnega gospodarstva in sistema, ki svojim državljanom zagotavlja človekove pravice in svoboščine.

Na drugi strani smo bili priča drugim politikam, ki so jih sprejeli nekateri režimi, politikam nestrpnosti, nasilnega nacionalizma in razpadanja gospodarstva, kar je prineslo sistematične kršitve človekovih pravic in svoboščin in na koncu povzročilo grozno uničenje civilne družbe. Tragedije v državah zahodnega Balkana pričajo o neizmerni uničujoči sili ideologije nestrpnosti in nespoštovanju svobode.

Danes smo v Sloveniji ponosni, da lahko pokažemo sadove svojega dela. Že več let smo priča trdnemu gospodarskemu razvoju, ki nas je pripeljal v skupino držav z okrog 17.000 evrov BDP na prebivalca. Izvedli smo veliko gospodarskih reform, okrepili svoj mednarodni rating in konkurenčnost našega gospodarstva. Utrdili smo že tako močne gospodarske vezi z Evropsko unijo, s katero imamo danes več kot 60 % zunanjetrgovinske menjave. Razvili smo stabilno večstrankarsko demokracijo s temeljnimi svoboščinami izražanja in političnega združevanja. In končno, zagotovili smo sistem, ki daje vsakemu posamezniku pravico, da uresničuje svoje temeljne človekove pravice in svoboščine na političnem, gospodarskem ali socialnem področju, kot to želi in se mu zdi primerno zanj in za njegovo družino.

Po našem mnenju je svoboda posameznika, da uresničuje svoje življenjske cilje, ena osrednjih vrednot sodobne družbe. Omogočila je slovenski družbi, da se je razvijala kot okolje miru, strpnosti in medsebojnega razumevanja. V prihodnosti bi radi še okrepili te dosežke. Še zlasti bi radi, da bi druge države zahodnega Balkana sledile našemu zgledu in razvile močno civilno družbo, ki se bo sposobna pridružiti evropski družini prav tako, kot smo se ji mi. Radi bi pripovedovali o svojem primeru tistim, ki niso prepričani, ali so lahko svoboda, človekove pravice in strpnost primerne usmeritve za uspešno vlado.

Obstaja več primernih načinov za širjenje tega znanja in izkušenj med družino narodov. Prav gotovo lahko vladna dejanja storijo mnogo. Civilna družba lahko stori mnogo. A morda je najpomembnejši korak naprej v tem pogledu – tako za države v Evropi kot tiste zunaj nje – uzakoniti ta načela v novi evropski ustavi. Evropska konvencija bi lahko bila eden tistih najdaljnosežnejših dogodkov na tem področju, in ko govorimo o prihodnosti svobode in demokracije v naših družbah, ostaja evropska ustava osrednji dosežek zadnjih let.

Zato Slovenija zelo zavzeto sodeluje v Evropski konvenciji. To ni samo boj med dvema različnima državama, ki zahtevata več glasovalnih pravic, ali brezkončen spor za ali proti več pooblastil v tej ali oni evropski ustanovi, kot bi nekdo morda domneval iz površnih medijskih poročil. To je predvsem zgodovinski dokument v svoji enkratnosti in pluralnosti, ki prvič jasno navaja, kaj so vrednote evropske družine in kaj njeni cilji.

Zato sem prepričan, da je nova evropska ustava eden najpomembnejših dokumentov našega časa za spodbujanje idej miru, svobode in demokracije. V svojem besedilu resnično navaja najpomembnejša načela do takih podrobnosti, da jih je vredno citirati. "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi pluralizma, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti in nerazlikovanja."

Videti ta seznam vrednot, zapisan v ustavi 450 milijonov ljudi, je čudovit dosežek. To je velika zmaga razuma, demokracije, humanizma, enakosti ljudi. Evropska civilizacija je živela skozi veličastna in zelo temna obdobja. Kakovost teh obdobij je bila odvisna skoraj v celoti od tega, kako smo spoštovali človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo in medsebojno strpnost.

Naj se na koncu zahvalim predsedniku fundacije gospodu Carlesu A. Gasolibu in njenim članom, da ste me nocoj povabili v Barcelono. V čast mi je prejeti nagrado Triasa Fargasa in veselim se nadaljnjega dela pri uresničevanju naših skupnih ciljev v razširjeni evropski družini.

Nedavna zgodovina nam je pokazala, da je veliko laže oblikovati politiko ob razlikah. Pokazala nam je tudi, da je iskanje najmanjšega skupnega imenovalca zelo težka naloga, ki je redko kronana s takojšnjim uspehom. Prepričan sem, da si ne moremo privoščiti tega razkošja, da bi se vrnili k politiki izoliranosti, nasilja, nestrpnosti in predsodkov. Primer Slovenije, tako kot primer Katalonije in Španije, je živ dokaz za to, da je politiki, ki temelji na svobodi, demokraciji in človekovih pravicah, usojen uspeh.

Hvala za pozornost.