grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Predsednik za Radio Koper o odnosih s Hrvaško, Italijo in vstopu v EU

Koper, 01/02/2004  |  intervju

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je pred koncem minulega leta gostil le peščico novinarjev, med njimi je bila tudi kolegica iz italijanskega programa naše radijske hiše, Devana Jovan. V daljšem intervjuju se je novinarka s predsednikom države pogovarjala o vprašanjih, ki bodo v središču pozornosti slovenske in tudi primorske javnosti v novem letu, o odnosih s Hrvaško in z Italijo, o vstopu v EU in pričakovanjih povezanih s prvim majem. Izhodišče intervjuja, posnetega v predsedniški palači v Ljubljani, pa je bil zastoj pri sprejemanju evropske ustave (neavtoriziran zapis):



Devana Jovan: V kakšno Evropo vstopa Slovenija po neuspehu medvladne konference o ustavi?

Dr. Janez Drnovšek: Združena Evropa ni enostavna in ne bo enostavna. Razumljivo je, da usklajevanje med petindvajsetimi državami ni lahko in če gre za sprejem skupne evropske ustave, potem je to seveda še toliko težje. Že pri nas doma imamo kar precejšnje težave, da se med sabo dogovorimo o spremembi kakšnega člena ustave. Včasih traja leta, da nam to uspe, včasih nam sploh ne uspe. Evropa ne sme biti iluzija, češ, da vstopamo sedaj v nek raj na zemlji, kjer je vse urejeno in kjer bo vse lepo teklo. V njej so konkretni interesi držav, skupin, takšnih in drugačnih in stalno bo potekalo usklajevanje med temi interesi, na nek način tudi stalna borba, ampak ta borba bo potekala preko dialoga, preko nekih normalnih demokratičnih postopkov, včasih bodo terjali več časa, včasih bo prišlo do kakšne blokade in bo spet potrebno še nekaj časa, da to dozori. In sedaj bi vsi želeli, da bi bila ustava že usklajena, sprejeta, vendar za enkrat še ni. Ampak Evropa se zato ne bo ustavila. Naprej bo poskušala najti rešitev. Že v preteklosti, čeprav je bilo manj članic, so večkrat prišli v zagate, ampak so potem le našli rešitev in so sprejeli tudi zelo pomembne odločitve, kot je odločitev o skupni valuti npr. in podobno. Tako da moramo biti za prihodnost Evrope seveda optimisti, ampak realni optimisti.

D. Jovan: Vendarle pa se v tem času govori o možnosti Evrope dveh hitrosti. Mislim, da je medvladna konferenca vendarle bila uspešna glede zametkov zunanje politike, varnostne politike, kar kaže, da pri nekaterih zadevah je vendarle interes prevladal in so se stališča poenotila. Slovenija je na tej točki tudi lahko kar zadovoljna.

Dr. Drnovšek: Res je, dogovor o skupni varnostni, obrambni politiki je pomemben. To je začetek skupne evropske politike na tem področju, čeprav seveda so vsi jasno poudarjali, da to naj ne bi bila konkurenca zvezi Nato, ampak njena dopolnitev. Naj ne bi šlo za neko samostojno in drugačno obliko evropskega povezovanja kot je zveza Nato, zavezništvo z ZDA ostaja še naprej pomemben element tudi za Evropo, čeprav so nianse v pogledih evropskih držav. Nek skupni imenovalec bo najden na tej točki. Zapletlo se je pri glasovanju. Španija in pa Poljska nista pristali na nov pristop, ker je prejšnji, tisti, ki je bil dogovorjen v Nici, za njih boljši. Zdaj res nekateri grozijo s tem, da bodo šle nekatere ustanovne članice EU naprej in da se bo začela Evropa dveh hitrosti, češ, če se ne moremo dogovoriti vsi, bomo šli nekateri naprej, drugi se boste pač pridružili, kadar boste za to pripravljeni. Mislim, da zaenkrat gre bolj za pritisk na to, da bi le prišlo do sporazuma, vendar ne izključujem možnosti, da če bi se sedanja blokada nadaljevala, da se posamezne države ne bi začele hitreje same naprej dogovarjati, da bi dejansko prišlo do Evrope dveh hitrosti. Ta možnost obstaja, čeprav sem prepričan, da bodo vsi, tudi tisti, ki govorijo o Evropi dveh hitrosti, storili, kar se le da zato, da bi do tega ne prišlo. Ampak to ostaja potem kot neka opcija, če ne bo dogovora.

D. Jovan: Prvič so v širitev EU vključeni slovanski narodi. Ti naj bi prispevali novo kakovost, sedaj pa marsikdo na demografsko veliko Poljsko gleda kot na trojanskega konja že tako obremenjujočih Združenih držav Amerike v Uniji. Kako je s stališčem novih članic, kje je Slovenija v teh napetostih, po teh razmišljanjih o prihodnosti in odnosih?

Dr. Drnovšek: V EU vstopamo skupaj z nekaterimi drugimi slovanskimi državami, to je nova slovanska dimenzija. Poljska je bila ves čas zaradi svoje velikosti nekako posebej izpostavljena, velikokrat v pozitivnem smislu, češ, brez Poljske nekako ne more biti združitve Evrope. V zadnjem času postaja Poljska včasih težaven partner, tako je bilo že v Kopenhagnu, ko smo zaključevali pogajalski proces. Takrat je bila Poljska pravzaprav najbolj trdovratna, in pa tudi sedaj, ob sedanjem odločanju o ustavi. Vendar moramo Poljsko tudi razumeti, če se postavimo v njihovo kožo, tudi ob sedanji dilemi. Poljska je dobila konec leta 2001 v Nici na vrhu EU sorazmerno ugoden položaj, veliko glasovalnih pravic, če temu tako rečem in se je povsem približala največjim državam. Enako velja za Španijo. In sedaj, dve leti pozneje, tik preden dejansko postanejo člani EU, jim pa želijo to zmanjšati in seveda je težko to predstaviti in pojasniti, tudi domači javnosti, ker gre se pa tudi za zgodovinski vstop v EU in tudi za to, kakšna bo vloga Poljske v prihodnje. Katerikoli politik, ki bi sedaj pristal na to zmanjšanje, bo najbrž močno kritiziran in to bo imelo posledice za desetletje, kakšna bo vloga ali pa teža, če temu tako rečem, posamezne države. Zato ta problem ni enostaven in zato tudi ob zaključku tega poglavja niso mogli najti rešitve. Ampak to je realnost Evrope, problemi seveda so in potrebno bo kar precej strpnosti in potrpežljivosti zato, da se rešujejo. Ker pravzaprav alternative ni, ni druge pot. Razen pot dveh hitrosti, ki pa pravim, da je zaenkrat upajmo bolj prožna.

Devana Jovan: Kaj pa o razmišljanju kot o ameriškem trojanskem konju v EU, zato da se EU ošibi, komentarji glede na vključenost in dejavnost?

Dr. Drnovšek: Poznam to razmišljanje, vendar mislim, da v tem primeru to ne drži. Res je, da sta Španija in Poljska bila bolj tesna ameriška zaveznika kot nekatere druge evropske države. Vendar ta problem je takšen sam po sebi, da pravzaprav ne rabi te dimenzije. Tako kot sem povedal, Poljaki gledajo na to kot na njihovo prihodnjo težo v EU. Nekaj jim je bilo dano in sedaj se jim želi tisto vzeti. Zato, ker recimo Nemčija in Francija želita drugačen sistem odločanja, kjer bo predvsem Nemčija imela večjo težo glede na svoje prebivalstvo. Nemčija je najbrž premalo dobila v Nici, takrat je Francija imela drugačno stališče do tega kot sedaj. Vse skupaj se je zapletlo na tej osnovi in mislim, da dimenzija bolj ali manj ameriškega zavezništva ni toliko prisotna kot pa sam ta problem, ki mu morda tudi same, nekatere največje članice EU niso bile najbolj konsistentne. Če pogledamo, kaj so želele v Nici in kaj želijo zdaj.

D. Jovan: Slovanski element bo sigurno element razgibanja. Naša država je dovolj ambiciozno zastavila svojo prihodnost v EU po vašem mnenju? Dve leti smo bili v Varnostnem svetu, izkušnje na Balkanu so bogate, prihodnje predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje. Velika pričakovanja in odgovornosti tudi glede pomoči pri razumevanju razreševanja balkanske zgodbe, kjer je bil Bruselj dokaj neuspešen.

Dr. Drnovšek: Res je, Slovenija je glede na svojo velikost do sedaj pravzaprav imela večjo težo v mednarodni skupnosti, kot bi nekdo pričakoval. Nekako smo si jo korak za korakom ustvarili v teh zadnjih desetih letih in pričakovanja so tudi vnaprej kar precejšnja. Kot članica EU tudi Nata bo Slovenija imela posebno vlogo v odnosu do JV Evrope. To nekako vsi pričakujejo od nas in tudi odgovornost, češ, najbolje poznamo situacijo, smo najbliže in ali bo to res, je odvisno naprej od nas. Ali bomo znali biti diplomatsko dovolj močni in tudi sicer dovolj resni in konstruktivni, da bomo takšno vlogo odigrali? Slovenija ima lahko seveda posebno vlogo tudi v odnosu do drugih slovanskih držav. V odnosu do Rusije, ki ostaja še izven EU. V zadnjih letih smo vzpostavili zelo dobre odnose z Rusijo, zelo razvite politične odnose, sam sem se mislim da petkrat srečal s predsednikom Putinom. Dialog je zelo zelo dober, tako da lahko imamo tudi na tej osnovi kar precejšnjo vlogo in tudi kaj prispevamo, navsezadnje kot predsedujoči OVSE-ja v letu 2005 in že zdaj v letu 2004 začenjamo svoje priprave in pa sodelovanje v tisti trojki, ki dejansko potem vodi vse. To bo še poseben izziv in pa velika odgovornost za Slovenijo. Če bomo to znali izkoristiti in tukaj pride v igro vse, tako JV Evropa, kjer je še vrsta odprtih problemov, naj samo naštejem Kosovo, Črna Gora, tudi situacija v Makedoniji še ni povsem konsolidirana, ali v BiH, vse to so še vedno resna vprašanje.

D. Jovan: Kosovo zlasti, leto 2005 bo usodno.

Dr. Drnovšek: Zdi se, da je res tako in Slovenija bo takrat predsedovala OVSE-ju. Navsezadnje so tudi drugod, npr. v vzhodni Evropi in naprej v Zakavkazju problemi in odprta vprašanja, takšna, s katerimi smo se morda manj ukvarjali do sedaj. Čaka nas kar zanimivo obdobje in priložnost za to, da Slovenija svoje mesto v mednarodni skupnosti še utrdi in si še poveča ugled.

D. Jovan: Stičišče z Italijo je tisti prostor, kjer bo prvega maja padec mej najočitnejši, tudi na simbolni ravni. Predsednik Prodi naj bi bil v Novi Gorici. Integracija prostora gospodarstva, infrastruktur naj bi bila samoumevna. Z Italijo so odnosi dobri, še vedno pa je na obeh straneh veliko nezaupanja, nevednosti. Pravimo, da ko Rim kihne, dobi Ljubljana pljučnico. Evroslovenstvo se bo preizkušalo ravno tukaj.

Dr. Drnovšek: Mi smo z Italijo že prešli skozi različne stopnje naših odnosov, tudi zaostritev, pa spet umilitev teh odnosov. Leta 1994 je bilo leto zlasti zaostritev, za časa prve Berlusconijeve vlade. Za časa vlade najprej Prodija, potem D'Aleme so se odnosi precej izboljšali. Vendar smo jih uspeli ohraniti tudi naprej na solidni ravni, tudi ob tej sedanji Berlusconijevi vladi, tako da ni bilo težav ob našem vstopanju v EU ali Nato. Gledano generalno se mi zdi, da je Italija Slovenijo sprejela kot partnerja v EU, kjer bomo imeli tudi svoj glas in navsezadnje ne bomo potrebovali samo mi koga, Italijo ali drugih, ampak tudi drugi naš glas. Zdi sem ji, da je nek okvir postavljen in je kar soliden in kakšna simbolična gesta ob samem članstvu prvega maja seveda lahko to še bolj demonstrira. Nekatera vprašanja bodo ostala še naprej odprta. Upam, da jih bomo reševali v takšnem evropskem duhu. Tako da mislim, da tisto ne velja več povsem, ko ste rekli, da če Rim kihne, da dobi Ljubljana pljučnico.

D. Jovan: Predsednik, kje boste vi prvega maja?

Dr. Drnovšek: Tega pravzaprav še ne vem. Ob različnih iniciativah, ki so še v igri in še ne do konca dorečene, tudi še izbiramo, kaj bi bil pravzaprav najboljši način počastitve dejanskega vstopa v EU. To bo seveda nekaj, kar je simbolično. Vse delo pa je bilo že opravljeno v zadnjih desetih letih.

D. Jovan: Pravimo, da preteklost še vedno bremeni dnevno politiko, ko govorimo o odnosih z Italijo. Ostaja še vedno aktualen predlog, da bi obiskali kraj spomina z predsednikom sosednje države?

Dr. Drnovšek: Takrat se je precej delalo na tem, ampak potem kljub vsemu ni prišlo do tega. Ni nekako uspelo. Težko je bilo uskladiti različne poglede, kaj bi bilo potrebno vključiti v to dejanje. Občutljivost je še vedno velika in vprašanje je, ali je sedaj stvar že toliko dozorela, da se jo da realizirati. V tem trenutku si tega še ne bi upal napovedati.

D. Jovan: So odnosi s Hrvaško, kjer edina meja ostaja, pade meja na vzhodu, na severu, na zahodu ali je to zgodba zamujenih priložnosti. Sporazum Drnovšek - Račan je očitno čas povozil ali pa vi še verjamete vanj? Izkušnje s HDZ-jem so bile v preteklosti slabe, se lahko z novo politično garnituro zadeve drugače zastavijo, bolj Evropsko?

Dr. Drnovšek: Ne bi rekel, da je ta sporazum povozil čas. Ker mislim, da je sporazum še vedno aktualen in tudi če bo prišlo kdaj do recimo novega bilateralnega dogovora o meji, bo najbrž ta sporazum izhodišče za tak dogovor ali pa če tudi bi prišlo do arbitraže, potem bo spet ta sporazum tisti najpomembnejši element v arbitraži. Rekli ste, če je bilo veliko zamujenega s Hrvaško? S Hrvaško smo pravzaprav imeli največ odprtih problemov zaradi razpada prejšnje države in veliko smo jih rešili. Mejno vprašanje je vedno in povsod zelo zapleteno, najtežje in včasih je tudi drugje na zahodu trajalo desetletja ali celo stoletja, da so ga rešili. Je pa tako: nova vlada je nova priložnost. HDZ je včasih res vodila morda bolj nacionalno poudarjeno politiko, vendar v zadnjem času so jo vodile vse hrvaške stranke, v zadnjem letu pravzaprav ni bilo kakšne razlike med njimi v tem vprašanju. Sam imam izkušnje, mislim, da sem se o vseh teh vprašanjih pogajal s štirimi predsedniki vlad, s HDZ-jevskimi, potem še z Račanom. Mislim, da bo tudi v interesu Hrvaške, tako kot je Slovenije, da se ta odprta vprašanja le razrešijo. Objektivno smo zainteresirani tako mi, kot so seveda Hrvatje, da tudi Hrvaška čimprej postane članica EU. V EU meje ne igrajo nobene vloge več, tako da je to vprašanje več ali manj bolj, ne bom rekel prestižnega pomena, ampak praktičnega pomena. Upam, da bomo znali biti racionalni na obeh straneh in ta problem do konca razrešiti.

D. Jovan: Torej ste optimist?

Dr. Drnovšek: Ja, moram biti, kaj pa hočemo drugega, kot da rešimo ta problem v duhu nove evropske ureditve, vse drugo bi bilo vračanje na Balkan, vračanje v neke pretekle odnose in na to ne moremo pristajati. Pravzaprav je škoda, da hrvaški premier Račan ob podpisu tega sporazuma ni zdržal, da je prehitro podlegel kritikam, da je preveč popustil. Pri takem sporazumu mora vedno vsaka stran malo popustiti, mora biti neka uravnotežena rešitev, saj drugače ni možno priti do njega. In prišli smo zelo daleč, obe vladi sta to potrdili na isti dan in dali v javnost. Zelo malo je primerov, kjer koli v zgodovini, da se na tej točki potem odstopi od tega.

D. Jovan: Gospod predsednik, zadnje vprašanje: Primorska, slovenska Ista je ravno zaradi tega, meja s Hrvaško je in v tem času bo postala še bolj nepropustna, po drugi strani pa druge meje padajo. To je prostor tveganja, soočanja, morda celo z mednarodnim kriminalom, trgovanja z ljudmi. Celo terorizmom. Verjetno je potrebno razmišljati tudi o varnosti na malce drugačen način.

Dr. Drnovšek: Slovenija je sorazmerno dobro usposobljena tudi na tem področju, vendar bomo morali čim več pozornosti namenjati temu. Sami kar precej naredimo in smo do sedaj kar pomemben element kar se tiče varnosti, tudi za Evropo. Vključevanje v Schengenski prostor in ob nujni koordinaciji in sodelovanju z vsemi evropskimi državami, ki bi lahko več naredili kot sami in mislim, da je osnova kar dobra. Varnost je seveda ključnega pomena za prihodnja leta in desetletja.

D. Jovan: Malo za šalo malo za res. Smo generacija Dedka Mraza. Kaj si želite, da vam prinese v letu 2004?

Dr. Drnovšek: Mirno leto, kjer se ne bi ukvarjali z velikimi temami, ki so povezane običajno s kakšnimi problemi, ampak kjer bi lahko mirno živeli, normalno živeli, delali normalno, bili zadovoljni v krogu svojih družin in tudi sicer. Da bi razrešili čimveč konkretnih težav, ki jih imamo, zmanjšali stiske ljudi. To bi bile želje, ki si jih želim kot predsednik Slovenije.

D. Jovan: Tudi kot Janez Drnovšek?

Dr. Drnovšek: Tudi.