grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Intervju na temo knjige Misli o življenju in zavedanju

Ljubljana, 06/15/2006  |  intervju

O knjigi Misli o življenju in zavedanju se je s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom za HRT 1 pogovarjal novinar Ilija Jandrić.

Objavljeno: 15. junij 2006 ob 16.15.



Jandrić: Gospod predsednik, dobrodošli v program hrvaške televizije.

dr. Janez Drnovšek (predsednik Slovenije): Dober dan.

Jandrić: Nam lahko nekaj več poveste, knjiga zaenkrat še ni dosegljiva na Hrvaškem, pojasnite, o čem v njej govorite. Vi v bistvu na nek zelo intimen način predstavljate svoj pogled na svet in pozivate vsakega posameznika, da se spremeni, da bi s tem rešili svet, da naša civilizacija ne propade.

dr. Janez Drnovšek: To je točno. Mislim, da je možno spreminjati svet na boljše. Ampak ne z revolucijo, tako kot v preteklosti. Sploh ne s kakšno nasilno revolucijo. Ker mislim, da nasilje vedno vodi k novemu nasilju. Ampak mislim, da ga je možno spreminjat s tem, da se vsak od nas, vsak posameznik spremeni. Da se začenjamo bolje zavedati sveta, takšnega kot je. Zavedati problemov v svetu, revščine, trpljenja, uničevanja okolja, stalnih konfliktov in vojn še vedno in da začnemo vsak delovati, vsak v svojem okolju, drugače. Sestavljati majhne kamenčke, zato da potem sestavimo nek velik mozaik drugačnega sveta.

Jandrić: Kakšna je pri tem vloga posameznika? Rekli ste, vsak pri sebi. Ampak na kakšen način? Kaj zamerite prebivalcem sveta?

dr. Janez Drnovšek: Nič jim ne zamerim. Svet je takšen, kot je. Ampak vidimo, da ta svet ni v ravnotežju. Da je v njem preveč neravnotežij, preveč trpljenja in da se giblje v takšno smer, ki se lahko konča v katastrofi - ali v ekološki katastrofi, morda v nekih terorističnih napadih z orožjem za masovno uničevanje. Možnosti je več, če ne bomo nič spremenili, da se ta svetovna neravnotežja zmanjšajo. Ampak institucije tega sveta so preveč zakrnele, preveč inertne. Ne spreminjajo stvari na boljše. Institucije, tudi mednarodne institucije, zlasti te, so preveč rigidne, prepočasne. Če pogledamo recimo katastrofo v nekdanji Jugoslaviji, ali pa v Ruandi, ali pa sedaj v Darfurju, vidimo, kako dolgo potrebuje mednarodna skupnost, da začne nekaj delovati. Da je vmes že na milijone mrtvih, preden se kaj zgodi. Torej, institucije so prepočasne, so preveč inertne, ljudje v njih so birokrati, ki hodijo v službo po plačo, ljudje pa takrat umirajo, recimo v Darfurju, v Ruandi in kje drugje. In treba je spremeniti odnos do tega. To ni nekaj, torej, kar bi kar tako lahko gledali, sprejemali, ampak moramo začeti spreminjati stvari. Vsak na svojem mestu. In več, ko nas bo ljudi v svetu tako gledalo, ozaveščenih, bolj bomo začeli spreminjati vsak na svojem koncu, vsak na svojem mestu stanje stvari. Če bomo dosegli neko kritično maso, ko nas bo toliko, potem se bo to začelo odražati v svetu.

Jandrić: Kakšna bi morala pri tem biti vloga Evropske unije ali Združenih narodov, ki jih zelo kritizirate, češ da kot največji sili ne naredita dovolj za reševanje lačnih v tretjem svetu?

dr. Janez Drnovšek: Mislim, da bi morala biti Evropska unija vodilna sila v svetu pri spreminjanju zavesti, spreminjanju stanja sveta. Da je zavest Evropejcev že sorazmerno visoka. Morda celo bolj med ljudmi v civilni družbi kot pa v institucijah, v vladah. In da bi Evropa lahko potegnila svet za sabo. Recimo ekološka ozaveščenost v Evropi je višja, kot je drugje v svetu. Tudi mislim, da je občutek za socialno kohezivnost v Evropi bolj prisoten. In mislim, da bi na tem morali delati naprej v Evropi in potem tudi vplivati na ostali svet. Kar se tiče pa največje države na svetu, pa resnično pravim, če bi namenila za odpravljanje revščine, lakote v svetu tista sredstva, ki jih namenja za orožje, za vojsko, za oborožitev. s tem bi odpravili vse svetovne probleme. In potem bi bil svet veliko bolj pravičen. Ne bi bilo razloga za percepcijo, češ da je svet krivičen, da so stalno nekateri zapostavljeni, marginalizirani. Na koncu ne bi bilo okolja za terorizem, če bi resno začeli odpravljati takšne probleme. Pravim, da bi največja država sveta in tudi druge, skratka največje države sveta dobile neverjetno visok moralni kredit v svetu, če bi stvari začele res reševati na tak način. In da bi jih potem drugače sprejemali. Kot prijatelje, ne kot sovražnike.

Jandrić: V svoji knjigi na zanimiv način govorite o tem, da taka svetovna razporeditev ne more obstati. Zavzemate se za svetovno ureditev, kjer ne bi bilo take delitve med bogatimi in revnimi. Pravite, da mora vsak posameznik imeti dovolj za dostojno življenje. To nekako spominja na ideale komunizma, ampak vi trdite, da to ne bila taka ureditev, niti ne kapitalizem, kot ga danes poznamo. Kakšna družba bi potemtakem to bila?

dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je naš cilj, da bi morali zagotoviti vsakemu človeku dostojno življenje, čeprav skromno. Kapitalizem, tržni mehanizmi so lahko koristni. Moramo jih obdržati, zato da bomo še vedno bolj učinkoviti v gospodarstvu. Ampak ne smemo vsega prepustiti logiki kapitala in profita. Treba jo je omejiti. Ne moremo se prepustiti temu, da logika kapitala in profita ustvarja tako velika nesorazmerja v svetu. Na eni strani je večina človeštva v hudem pomanjkanju, majhno število ljudi pa z ogromnim bogastvom. Ali pa uničevanje okolja. Logika kapitala, profita vodi k uničevanju okolja - zemlje, vode, zraka - v katerem živimo. Kadar je konflikt interesov med kapitalom, profitom in med varovanjem okolja, običajno zmaga kapital. In uničujemo svoje okolje. Vedno bolj. Pravim, da žagamo vejo, na kateri sedimo kot človeštvo. Torej, moramo omejiti logiko profita. Ne je zamenjati. Torej, ne zamenjati trga z recimo centralno planskim sistemom ali s takšnim socializmom, ki je propadel, ker je popolnoma nemogoč, ker se ne da planirati in uravnavati stvari na tak način. Trg jih lahko učinkovito uravnava, ampak mi ga moramo tudi omejevati. Ne mu prepustiti celega svojega življenja. In pravim, da bomo z dvigovanjem naše zavesti, z zavedanjem o teh vprašanjih potem tako delovali v naših institucijah, da bomo omejevali to logiko profita tam, kjer je potrebno. Tam, kjer ogroža človeštvo.

Jandrić: Eno najbolj citiranih izjav iz vaše knjige je, da se ljudje ne rodimo, temveč to postanemo. Nam lahko to razložite?

dr. Janez Drnovšek: To je mišljeno tako, da se moramo pravzaprav ozavestiti, dvigovati svojo zavest, svoje zavedanje o življenju in tako postati celovit človek. Da je možno, da se vsak spremeni, vsak, prav vsak. Mi vsi smo del tega sveta, v katerem je veliko negativnosti. Mi vsi zapademo v te negativnosti, tudi delamo zaradi tega kaj slabega. Ampak vsak od nas se lahko potegne ven z tega, se začne zavedati tega, zavedati življenja na drugačen način. In postane potem celovit človek. Prav vsak. Kadarkoli. Nikoli ni prepozno. In to je tisto, kar je pred nami. Če se začenjamo zavedati.

Jandrić: Navajate tudi, da je ena izmed metod za spremembo zavedanja tudi šok. Ste morda s to knjigo želeli namenoma tudi šokirati slovensko javnost in jih nekako usmeriti k spremembi?

dr. Janez Drnovšek: Na vsak način jih želim, pa ne samo slovensko javnost, tudi širšo javnost, pripraviti k razmišljanju o tem, k zavedanju o teh vprašanjih. Saj veliko tega že vemo. Nekatere stvari sem morda povezal na nek nov način ali pa povedal malo drugače. Ampak morda je zato, ker je to napisal predsednik, pozornost toliko večja. Ljudje bodo zato morda to bolj pozorno brali, ker je neobičajno, strinjam se, da predsednik države napiše tovrstno knjigo, torej, o življenju in zavedanju. Ampak resnično je namen, da bi pomagal s tem prav vsakemu človeku. Lahko bi rekli, da je to tudi na nek način učbenik, kako dvigovati svojo energijo, svoje zavedanje, kako se torej dvigniti na tak način, tako, torej v zavedanju kot v energiji.

Jandrić: Rekli ste, da je sigurno neobičajno, da predsednik napiše tako knjigo. Veliko kritizirate tudi današnje politike, a tudi medije. Da podlegajo množici. Kakšni bi po vašem mnenju moral biti politik?

dr. Janez Drnovšek: Politike in medije bolj izpostavljam zato, ker imajo lahko velik vpliv na javnost, na javno mnenje. Najbolj lahko vplivajo na nivo zavedanja ravno politiki in mediji. Če o teh vprašanjih govorijo drugače, če jih ne sprejemajo kot dejstva, torej, da ne sprejemajo tega slabega sveta kot nekaj, kar mora biti. Ampak, če tudi oni poskušajo torej dvigovati zavedanje in spreminjati stvari, potem lahko najbolj vplivajo. Zato jih izpostavljam. Drugače so pa ravno takšni kot vsi drugi ljudje. Del tega sveta; se pač skušajo prebiti skozenj, ampak oni imajo pa zato večjo odgovornost. Ker lahko bolj vplivajo.

Jandrić: Se strinjate, da mora človek doživeti neko prelomnico, da se zamisli nad svojim življenjem in se odloči za spremembe? Tako vsaj menijo mnogi ljudje, modreci in religije. Ali je na vse te spremembe vplivala vaša bolezen in vaš boj z njo?

dr. Janez Drnovšek: Pa najbrž je prispevala svoj delež. Ni samo to, je celota vseh življenjskih izkušenj in spoznanj. Ampak seveda tudi bolezen prispeva svoje, prispeva k temu, da človek spremeni svoj odnos do življenja, spremeni prioritete v življenju. Da se mu morda nekatere stvari ne zdijo več tako važne, kot so se mu zdele prej. In začenja morda tudi drugače gledati in ceniti življenje. Predvsem malenkosti v življenju, majhne stvari v življenju, vsak trenutek, vsako majhno stvar. Ker to dela življenje, ne velik stvari.

Jandrić: Vi ste vsekakor spremenili svoj življenjski stil. Preselili ste se iz Ljubljane na Zaplano, osamo, kjer živite s psom, si pripravljate hrano. Kako se borite s stresom, ki je v vašem poklicu državnika vsakodnevno prisoten? Kako vi dosegate notranji mir, na kar pozivate tudi druge ljudi?

dr. Janez Drnovšek: Narava je pomembna. Zato je treba izkoristiti vsako priložnost, da gremo v naravo, da se malo prečistimo. V urbanem življenju je koncentriranih veliko negativnosti, in zato moramo izkoristiti priložnost, da se malo prečistimo tega. To je pomembno. Drugače pa je važen odnos do stresa. Odnos do problemov, do težav. Jaz sem spremenil odnos do tega. Problema ne gledam več kot problem. Kot nekaj, za kar bi me moralo skrbeti, zaradi česar bi bil lahko ali žalosten, ali da bi se bal. Tega ni več. Vsako stvar sprejmem kot neko dejstvo, ki se je zgodilo in skušam pač reagirati na najboljši način. Brez takšnih, jaz pravim negativnih čustev, brez skrbi, brez strahu, brez žalosti... In potem je to drugače. Potem to človeka ne obremenjuje in ni več stresa. Enostavno sem veliko bolj miren in nobena stvar me ne spravi iz tira. Zato imam tudi veliko več energije, z lahkoto rešujem sedaj vse zadeve, veliko več naredim kot prej.

Jandrić: Kakšne so reakcije na vašo knjigo v Sloveniji?

dr. Janez Drnovšek: Kar jih jaz vidim, precej dobre. Predvsem s strani ljudi. Prvo izdajo so sedaj pokupili v dobrem tednu, kar je za Slovenijo izjemen fenomen, ker je bila kar velika izdaja. In že po dobrem tednu dni je Mladinska knjiga najavila zdaj ponatis. Torej, zanimanje je precejšnje, in to me veseli. Ker namen je, da bi čimveč ljudi lahko to bralo in tudi začelo spreminjati svoje življenje na ta način.

Jandrić: Lahko v kratkem pričakujemo tudi izdajo v hrvaškem jeziku?

dr. Janez Drnovšek: To je odvisno od interesa pri vas. Torej, če bo interes, bom vsekakor z veseljem pri tem sodeloval.

Jandrić: Za konec še eno vprašanje. Komentatorka Dela je zapisala, da s svojo knjigo v bistvu sporočate, da je pomembneje biti dober človek kot postati predsednik. Vi pa ste predsednik. Nameravate tudi na prihodnjih volitvah kandidirati za predsednik države in na tak način tudi v prihodnje vplivati na spremembe?

dr. Janez Drnovšek: S tem se strinjam, da je bolj pomembno postati dober človek kot pa predsednik. Ker, če nisi dober človek, potem tudi ne moreš biti dober predsednik. Potem si lahko samo slab predsednik. In tudi pravim, da ni pomembna borba za oblast in prestiž. To niso stvari, s katerimi bi se veljalo obremenjevati. Mislim, da sem s temi stvarmi sam počistil in za vsakega je dobro, da se ne obremenjuje preveč s tem. Tako, da gledam tudi povsem mirno naprej in tudi na takšna vprašanja odgovorim, da še ne vem. Bomo še videli, kaj bo naprej. Ali se bo pokazalo kaj drugega, kar bi bilo smiselno početi ali še to naprej. Bomo videli.

Jandrić: Gospod predsednik, hvala vam za ta pogovor.

dr. Janez Drnovšek: Hvala tudi vam.