Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Stališča in interesi Slovenije in Češke so tudi glede prihodnje evropske ustavne pogodbe podobna

Ljubljana, 10/21/2003  |  izjava

Na povabilo slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška se na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik Češke republike Václav Klaus. Slovenski predsednik je uvodoma dejal, da je vesel obiska češkega predsednika Klausa, s katerim sta prijateljske odnose navezala že kot predsednika vlad. Državi, ki imata tradicionalno dobre odnose, začenjata novo obdobje skupnega sodelovanja znotraj Evropske unije in Nata, je poudaril predsednik Drnovšek in se zavzel za tesno sodelovanje obeh držav znotraj omenjenih organizacij. Glavni poudarek sta predsednika namenila izmenjavi stališč glede predloga za novo evropsko ustavo. Češki predsednik je slovensko stran seznanil z nekaterimi mnenji iz razprave, ki v zvezi s predlogom za novo ustavo poteka na Češkem. Slovenski predsednik dr. Drnovšek je v izjavi za javnost pogovore ocenil z besedami (neavtoriziran zapis):

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek: S Češko republiko imamo zelo dobre in razvejane odnose. Lahko zatrdim, da tudi zelo prijateljske. V naših stikih nisva identificirala nobenih problemov. S predsednikom Klausom sva sodelovala že pred leti, kot predsednika vlad. Že takrat sva izpostavila izjemno dobro sodelovanje med državama, ki ga je okrepil tudi proces vstopanja Slovenije v CEFTO, in ki ga je podprl zlasti predsednik Klaus. Tudi danes sva lahko govorila le o uspešnih projektih, ki smo jih skupaj izvedli - članstvo v EU in članstvo v zvezi Nato. Razprava je v precejšnji meri tekla tudi o prihodnji evropski ustavni pogodbi, o prihodnosti EU in še enkrat lahko zatrdim, da so tudi tukaj stališča in interesi Slovenije in Češke zelo podobna. Tudi po začetku članstva v EU in zvezi NATO pričakujem zelo tesno sodelovanje, kjer bosta državi najbrž velikokrat usklajevali svoja stališča in skušali pomagati druga drugi. Hvala lepa.

Novinar: Opozorilili ste, da male države se ne smejo izgubiti v EU, se pravi, da se morajo povezovati. Kakšno naj bi bilo to zavezništvo: stalno; med seboj; z malimi ali z velikimi?

Dr. Drnovšek: Mislim, da stalna zavezništva niso smiselna. Najbrž bi tudi razbila smisel EU, saj bi to pomenilo, da se nek del celote, ki je že povezan, poveže med sabo in usklajuje svoja stališča. Menim, da bomo velikokrat imeli podobna, enaka stališča kot predvsem male in srednje velike države. Vendar ni nujno, da bodo vedno prevladovale teme, kjer bomo lahko imeli različna stališča. Predvsem vidim takšno možnost pri finančnih vprašanjih, kjer bo bolj pomembna razlika med tistimi, ki želijo na primer bolj podpirati kmetijstvo in tistimi, ki kmetijstvo želijo manj podpirati. In to ne bo razdelitev na velike in male. Tudi nasploh vprašanje razvitosti držav vpliva na to, kakšne poglede imajo pri posameznih gospodarskih vprašanjih. Zavezništva se bodo spreminjala, ne bodo stalna.

Novinarka: Zanima me, kakšen pomen pripisujete slovanski razsežnosti v razširjeni EU?

Dr. Drnovšek: Junija, ko sva se na delovnem pogovoru srečala v Pragi, sva govorila o Forumu slovanskih kultur, ki ga skušamo ustanoviti v Ljubljani. Ne gre za politično grupiranja slovanstva, ampak gre za to, da se komponenta slovanske kulture v prihodnosti čim bolje vzpostavi in uveljavi.