grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Novinarska konferenca predsednika republike

Ljubljana, 02/09/2006  |  izjava

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes imel novinarsko konferenco, na kateri je govoril o zadnjih dogodkih v zvezi z razreševanjem krize v Darfurju in dogodki v zvezi z zadnjimi zaostritvami med muslimani in zahodno civilizacijo (nelektoriran zapis).

ikona videoPsnetek novinarske konference predsednika dr. Janeza Drnovška (16 MB , 29 min.)



Klikni za povečavodr. Janez Drnovšek: Lepo pozdravljeni, želel bi vas informirati o zadnjih dogodkih v zvezi z razreševanjem krize v Darfurju, pa tudi komentirati dogajanje v svetu zadnje zaostritve med muslimani in pa med evropsko ali zahodno civilizacijo, če temu tako rečem.

Kar se tiče Darfurja, kot sem vas že prejšnji teden obvestil, sem pripravil mirovni predlog in ga posredoval obema stranema, tako vladni strani v Kartumu kot tudi uporniškim skupinam. V zadnjih dneh sem komuniciral z eno in drugo stranjo. Vzpostavili smo kontaktne točke, načine komuniciranja in na podlagi teh komunikacij sem včeraj zvečer pripravil nov predlog mirovnega sporazuma v 16. točkah. To ni več okvirni mirovni sporazum, ampak že kar predlog mirovnega sporazuma in ga posredoval tako sudanskemu predsedniku kot tudi vsem trem uporniškim skupinam v Darfurju pa tudi šejkom, t.i. konferenci šejkov Darfurja, ki predstavljajo lokalno prebivalstvo. Skratka vsem akterjem, ki lahko prispevajo k rešitvi in seveda vsem tistim, ki se jih te rešitve tičejo. Zdaj delam na tem, da bi na podlagi tega predloga, teh 16. točk sporazuma danes in jutri čimbolj uskladili še naprej poglede tako vlade kot uporniških skupin in da bi prišlo do srečanja in do končnega usklajevanja med obema stranema. Predlagal sem, da pridejo kar v Slovenijo, da to naredimo kar tukaj v Sloveniji in sedaj delamo na tem, skušamo to vprašanje razrešiti tudi politično kot tudi logistično, ker ni povsem enostavno spraviti upornike iz Darfurja, nekje tam iz terena sem v Slovenijo, vendar delamo na tem in upam, da nam bo uspelo za konec tega tedna dobiti vse v Slovenijo in potem poskušati napraviti zaključni krog pogajanj o mirovnem sporazumu. Takšno je trenutno stanje stvari.

Klikni za povečavoO tem razvoju dogodkov danes s posebnim pismom obveščam generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, Evropsko unijo in predsednika držav Stalnih članic Varnostnega sveta, ki jih pravzaprav ves čas nekako obveščam o svojih aktivnostih in tudi občasno z nekaterimi izmenjujem poglede na situacijo. Veseli me, da je danes tudi slovenska vlada odobrila začetno pomoč trideset milijonov tolarjev humanitarnim organizacijam, tistim humanitarnim organizacijam, ki delujejo v projektu za Darfur, da bi jim s tem omogočila začetek tiste inicialne aktivnosti, ki naj bi se potem dopolnile, oplemenitile s sredstvi, ki bi jih zbrali s strani slovenskih državljank in državljanov pa tudi širše. Toliko o Darfurju.

V zadnjih dneh nas vse vznemirja huda zaostritev med muslimanskim svetom in lahko bi rekli kar med zahodno civilizacijo. Objava karikatur preroka Mohameda v enem izmed danskih časopisov in potem tudi še v enem izmed norveških časopisov, kot veste, je sprožila silovito reakcijo v muslimanskem svetu in bojim se, da temu še ni konec.

Ta požar se utegne še naprej širiti in lahko da bo prišlo do še hujših zaostritev. To je seveda zelo slabo in poskušati moramo storiti vse, da bi se tak razvoj dogodkov zaustavil, da bi se zaustavilo tudi nasilje, ki ponekod spremlja demonstracije. Mislim, da se bomo morali na zahodu, v našem primeru zlasti v Evropski uniji, resno zamisliti nad to situacijo. Da je potrebno tudi nekaj samokritike, da je precej površnosti v odnosu do tretjega sveta, pa v tem primeru tudi do muslimanske vere, do njenih pripadnikov. Mislim, da ne moremo vsega pokriti s tem, da rečemo svoboda govora, svoboda tiska je nad vsem in lahko rečemo karkoli, o komerkoli in da se lahko norčujemo iz stvari, ki so nekaterim ljudem svete, v katere res iskreno verujejo. Ne da bi razmišljali o posledicah, ne da bi razmišljali o tem, kaj smo pravzaprav s takšno svobodo želeli doseči, kakšen je njen cilj ali je sama sebi namen. Če je sama sebi namen, je precej vprašljiva kot vrednota. Zdi se mi, da bi bilo potrebno nekaj več, kot so storili do sedaj evropski politiki, ki v glavnem obžalujejo, da je prišlo do objave takšnih karikatur.

Muslimanski svet pričakuje opravičilo, ker gre za širše vprašanje, tudi za vprašanje, ki je simbolnega pomena za odnose med dvema svetovoma. Mislim, da bi na takšno opravičilo morali gledati drugače. Ne samo z vidika, da je to narisal nek karikaturist v nekem dnevniku in da se zato politikom ni treba opravičiti, lahko samo obžalujejo. Jaz mislim, da tudi opravičilo ne bilo preveč in da bi zahodna civilizacija morala razmisliti o svojem generalnem odnosu do drugih, v tem primeru do muslimanskega sveta, saj nanj gledajo nekoliko podcenjevalno. Podcenjujejo njihove vrednote, njihov način življenja, navsezadnje tudi njihovo vero. Ne razumejo dejstva, da morda muslimanom vera veliko več pomeni kot pa njim. Nad temi dejstvi se bo treba zamisliti in razmisliti o marsikateri politični potezi, o marsikateri politiki. Kakšen smisel ima govoriti o svobodi kot glavni svetinji in vrednoti zahoda, če pa hkrati ugotavljamo, da zahodne vlade vedno bolj omejujejo svobodo, vedno bolj omejujejo svoboščine, pravice, ki so bile prej že dosežene, zaradi varnosti, zaradi groženj terorizma in podobno. Zaradi tistega, do česar prihaja zaradi nerazumevanja druge civilizacije, zaradi številnih zgrešenih potez v preteklosti.

Torej zahod prihaja v nek paradoks, ko po eni strani prisega na svobodo kot temeljno vrednoto, po drugi strani pa vedno bolj omejuje svobodo svojih državljanov in pa še bolj svobodo vseh tistih iz tretjega sveta, ki prihajajo ali ki bi želeli prihajati v zahodni svet. Mislim, da bo potrebno nekaj več, kot so sedanje poteze in pa sedanja stališča zahodnih politikov, tudi Evropske unije. Če želimo razreševati korenine teh nasprotij, je potrebno nekaj več. Sicer se bo ta požar širil in tudi če se v tem primeru nekoliko poleže, ne bo trajalo dolgo, ko bo spet izbruhnil morda še bolj silovito kot zdaj.

Toliko za uvod, da ne bom predolg. Izvolite z vprašanji. Seveda kot običajno so možna tudi druga vprašanja.

Klikni za povečavodr. Drnovšek: O imenih zdaj še ne bi govoril, do predsednika sem poslal pač posebnega odposlanca, ki se je že vrnil, o tem bom govoril potem, ko bo vse skupaj končano. Z odporniškimi skupinami pa vzpostavlja kontakt neka oseba, ki je pač iz civilnega sektorja, ki je vključena v humanitarne aktivnosti in nam je pomagala pri vzpostavitvi kontaktov z vsemi odporniškimi skupinami, tako da imamo sedaj seveda tudi vse komunikacijske kanale z njimi odprte in skušamo na najboljši način z njimi komunicirati. Skratka vzpostavljeni so bili ti potrebni tehnični pogoji in pa možnost komuniciranja. Kar se tiče pa mirovnega predloga pa sem že povedal, sem ga pripravil sam na podlagi dosedanjih spoznanj in ocen.
dr. Drnovšek: Vse mednarodne institucije se že tri leta ukvarjajo z Darfurjem, pa niso nič storile. Možnosti je bilo že ogromno, pa se stvari nikamor ne premaknejo. Zato sem rekel, da bom poskusil sam mimo teh institucij oziroma ne mimo, jih obveščam, jih informiram o svojih aktivnostih. Ampak tisto, kar se je do sedaj dogajalo na pogajanjih v Abudži ni dalo nobenega rezultata. Torej vse te mednarodne institucije do sedaj niso našle izhoda iz te krize ven. Torej je bila to pač čisto posebna in nova iniciativa in tisto kar je pomembno tudi v zvezi s tem zadnjim vprašanjem, torej britanske iniciative; vse sprte strani so sprejele moje posredništvo in so vse odgovorile, da je tisti prvi moj predlog iz prejšnjega tedna, deset točk, sprejemljiva osnova za njih, da torej iz tega ven pridemo do končnega sporazuma. In na tem se je potem delalo in se še vedno dela. Kar se pa tiče obiska v Darfurju. Razumljivo je, da v tem primeru, seveda veliko pomembnejše je to kar delam, da je treba najprej, torej bomo poskušali naprej to rešiti, potem pa pridejo obiski na vrsto in podobne stvari.
dr. Drnovšek: Takole bom rekel. Nisem povsem zadovoljen z odgovorom, ki sem ga dobil. Res je, da bi lahko zavrnil to pomilostitev, ampak dobim tako malo pozitivnih predlogov, torej predlogov za pomilostitev s strani Ministrstva za pravosodje, da v tistih primerih, kjer so vse sodne institucije za, kot je bilo v tem primeru gospoda Tomanovića, da seveda sem razmišljal o tem, da bi to zavrnil, ampak potem je še moj svetovalec za to rekel, češ tako malo dobimo pozitivnih predlogov za pomilostitev, dajmo vsaj tisto narediti, kjer se vsi strinjajo, da bi ga bilo treba pomilostiti. Morda bi moral že takrat to bolj pogledati. To, kar me je zmotilo pri celi zadevi je bilo pravzaprav, da se je nekaj časa dogajalo; jaz tega najprej niti nisem opazil, ker se ukvarjam z drugimi projekti, pa se opravičujem, ampak ne preberem vseh časopisov in ne gledam televizije. Da se je pravzaprav res skušalo insinuirati, da sem jaz nekako kot samovoljno pomilostil hkrati Danila Kovačiča in še preprodajalca mamil. Da je bilo to narejeno skupaj in kot da pri tem nimajo nič sodne oblasti. Tako da so se distancirale implicitano v obeh primerih. Kar se tiče gospoda Danila Kovačiča, sem pojasnil razloge in sprejemam, torej soodgovornost za to, kar se pa tiče preprodajalca mamil, sem pa povedal, da je bil to predlog pravosodnega ministra, podkrepljen tudi že prej s predlogom tožilstva in sodnega senata. In da, seveda je treba za razloge vprašati tja, postaviti tam vprašanje, zakaj so predlagali pomilostitev isti ljudje, ki se zgražajo, da sem jaz pomilostil Danila Kovačiča, so predlagali pomilostitev preprodajalca mamil. To se mi je zdelo, da moram to podčrtati, ker se je eno in drugo skušalo nekako prevaliti na moja ramena. Povedal sem že, še enkrat, da sem ocenil, da ima gospod Kovačič toliko podpore med prebivalstvom Primorske, Goriškega, da je bil to močan faktor. Toliko ljudi si je prizadevalo za njegovo pomilostitev. Torej mora nekaj že biti na tem. Medtem ko v primeru gospoda Tomanovića pa tega ne vem. Zakaj je torej tudi tožilka, ki je že naprej zahtevala ponovitev procesa zaradi tega, ker je bil prvotno samo pogojno obsojen, pa je tožilstvo zahtevalo, da se sodni postopek ponovi in je bil potem obsojen na zaporno kazen, zakaj potem isto tožilstvo nekoliko pozneje pa samo predlaga, da se mu kazen spet spremeni nazaj v pogojno. To, da se je začel zdraviti odvisnosti od mamil seveda je lahko eden izmed razlogov, to navaja minister za pravosodje v svojem odgovoru, ampak takih primerov je kar dovolj, še drugih je bilo. Pa ni bilo predloga za pomilostitev. Tudi drugi se zdravijo ali so se že ozdravili od odvisnosti od mamil. No zato nisem povsem zadovoljen s tem odgovorom in sem se odločil, da sploh zaradi vse te razprave o pomilostitvah, da formiram komisijo za pomilostitve. Komisijo, ki bo potem o vsakem predlogu, ki ga bom dobil s strani pravosodnega ministra, prosil za njihovo mnenje in se potem odločal. V komisijo sem predlagal in tudi dobil, torej že njihova soglasja, tri ljudi. Vodil naj bi jo gospod Aleš Zalar. V njej naj bi sodeloval še, njega poznate najbrž kot sodnika ne, v njej naj bi sodeloval še gospod Marjan Čander, ki dela v zaporu v Mariboru in se veliko ukvarja s problematiko pomilostitev. Tudi večkrat mi je že pisal kakšna pisma, moram reči kritična pisma, kar se tiče politike oziroma tudi samih predlogov, ki prihajajo do mene, češ da so veliko preveč restriktivni, da bi lahko večkrat pomilostili koga. In tretji član oziroma članica bi bila pa gospa Zdenka Cerar. Torej, to bi bila komisija za pomilostitve, ki bi mi dajala mnenja. Zaprosil jo bom pa tudi, da še enkrat pogleda ta primer gospoda Tomanovića in še druge za nazaj in da mi tudi da neko oceno o konsistentnosti teh predlogov, ki sem jih do sedaj dobival s strani pravosodnega ministra in torej drugih organov pravosodja.
dr. Drnovšek: Lahko tudi, ampak ta mi je bolj jasna. Moram še enkrat vam povedati, da o njej ne dvomim, sem prevzel svoj del tudi javne kritike za to. Mislim, še vedno stojim za tem, da je bilo to prav. Ne zdi se mi pa prav, da so nekateri, ki so pa pravzaprav, ki imajo očitno dvojna merila kar se tiče pomilostitev takrat kadar gre za njihove predloge, pa takrat ko gre za moje. Da pa se drugi pravzaprav skrivajo za tem in bi zato tudi rad videl, da pogledamo tja in da še drugi prevzamejo svoj del odgovornosti. Ne samo jaz.
dr. Drnovšek: Ali vi niste iz Dnevnika? Dnevnik je menda že o tem pisal. Preberite Dnevnik.
dr. Drnovšek: A res, pa vam še ni jasno. Ja, tam so dali baje to kar na prvo stran, čemur se jaz pravzaprav čudim, ali pa niti ne. Ker če takšne stvari dajejo na prvo stran niti ni čudno, da jim naklada pada že nekaj časa. Ne vem, kaj je to zanimivo za širšo javnost. Gospod Nahtigal je bil generalni sekretar, nekaj časa je delal v mojem uradu tudi že prej, ko sem bil predsednik vlade. Je zelo kvaliteten strokovnjak in prepričan sem, da ne bo imel težav z službo v prihodnje. Ampak moja ocena je, da ljudje ne smejo delati samo v državni upravi. Gospod Nahtigal je tako dober strokovnjak, res ima vrhunsko izobrazbo, da lahko doseže pravzaprav čisto najvišje, kar je možno v pravni stroki, pa tudi sicer. Ampak včasih je morda človeku potreben na kakšni poti tudi še kakšen drugačen preskok, drugačna izkušnja, zato da lahko doseže optimum.
dr. Drnovšek: Vam ne pada naklada.
dr. Drnovšek: To me pa zelo veseli, ker me je že zelo skrbelo, ker so mi nekateri rekli, da jih že skrbi za vas, a veste, tako da sem vesel, da stvar ni tako kritična.
dr. Drnovšek: Ja, to boste pa videli. Saj vam ne smem vsega prej povedati, še zlasti, če se še sam nisem odločil do konca.
dr. Drnovšek: Veste, da me ne morejo kar tako enostavno zamenjati. Pravzaprav lahko vse druge lažje kot mene. Ker mene so izbrali državljanke in državljani na splošnih volitvah. Izvršno oblast pa ne tako direktno in neposredno.
dr. Drnovšek: Seveda, mislite, da bi drugače to storil, če bi mislil da presegam pooblastila. Ustava je, kar se tega tiče, povsem jasna in daje predsedniku države popolno ingerenco, kar se tiče pomilostitev.
dr. Drnovšek: Sploh ne, drugače ga ne bi ustanavljal, če bi mislil, da je to kolizija. Vaša vprašanja so kar nenavadna. Mislite, da bi lahko mislil, da je to kolizija, pa kljub vsemu to vseeno ustanavljal.
dr. Drnovšek: Jaz sem povedal, kdo pride, drugih nisem vabil, sem vam pravzaprav posredno odgovoril, da vsi drugi že sedijo v Abudži, že kar dolgo in skušajo in se pogajajo in skušajo najti rešitev, tam so vse mednarodne organizacije, ampak da rezultatov ni bilo. Morda jih je preveč na kupu, tako da niti ni potrebno, da vsi pridejo. Sprte strani, tiste, ki se morajo med sabo dogovoriti o rešitvi, tiste sem povabil. Zaenkrat se ukvarjamo s tem, da pridejo sem, v Sloveniji imamo par lokacij, kjer je možno to narediti, ampak to bomo pravočasno povedali. Hvala lepa.