grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Novinarska konferenca ob obisku islandskega predsednika v Sloveniji

Brdo pri Kranju, 03/19/2003  |  izjava

Klikni za povečavoMagnetogram izjave predsednika dr. Janeza Drnovška na skupni konferenci s predsednikom Islandije Olafurjem Ragnarjem Grimssonom, ki se na povabilo predsednika dr. Drnovška mudi na uradnem obisku v Sloveniji.




Dr. Janez Drnovšek: Zelo sem vesel, da nas je obiskal predsednik Islandije. To je prvi predsedniški obisk, odkar sem prevzel funkcijo predsednika republike. Vesel sem, da je to ravno obisk predsednika Islandije, saj je bila Islandija prva država, ki je priznala Slovenijo ob njeni samostojnosti. Od takrat naprej smo razvili zelo dobre, prijateljske odnose med obema državama, izmenjali obiske, sodelovali v okviru različnih multilateralnih institucij in ugotovili, da nas kljub razdalji marsikaj povezuje. Smo predstavniki sorazmerno majhnih držav, ki se moramo velikokrat prebiti v svetu velikih. Pri tem imamo velikokrat celo podobne interese in naše izkušnje so medsebojno zanimive, še posebej v tako zapletenih časih, kot je današnji, je izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih še toliko bolj zanimiva. Tisto, kar nas je zanimalo tudi v današnjih pogovorih je, kakšna je izkušnja Islandije s članstvom v zvezi Nato, z ozirom na to, da imamo referendum v Sloveniji v nedeljo. In zelo sem vesel, da sem tudi tokrat dobil potrditev naših pričakovanj in mnenj, da je lahko tudi majhna država uspešna v takšni organizaciji, da je njeno mnenje lahko slišano in upoštevano in da je tudi za varnost majhne države, tudi v primeru sporov z večjimi državami, ki so članice zveze Nato, da je članstvo takrat garancija za to, da so njeni interesi upoštevani in da se takšni spori razrešijo na miren način, tudi ob pomoči organizacije Nato. Takšne izkušnje so zelo zanimive. Islandija je že nekaj desetletij članica zveze Nato in zgodovinsko gledano je na dolgi rok takšna izkušnja za nas več kot zanimiva. Vesel sem, da bomo nadaljevali naše bilateralno sodelovanje in upam, da tudi v okviru zveze Nato, če in ko bomo postali člani.

Islandija je ustanovila poseben center za proučevanje vloge majhnih držav v svetu in ta iniciativa se nam zdi zelo zanimiva in z veseljem bomo tudi pri tem sodelovali. Naša prihodnost se vidi v tem, kako bomo v zapletenem svetu, kot majhna država, našli svoj prostor, sodelovali pri razreševanju svetovnih problemov in pa seveda poskrbeli za to, da bodo naši interesi na najboljši možen način upoštevani. Hvala lepa.


Klikni za povečavoVprašanje: Imam vprašanje za slovenskega predsednika dr. Drnovška. Omenili ste težke čase, v katerih se mednarodna skupnost danes sooča, mene pa zanima vprašanje, ki morda neposredno ni povezana z obiskom islandskega predsednika, pa vendar; ali je Slovenija članica tako imenovane vojne koalicije, kot se omenja ponekod. Ali je ali ni?

Dr. Drnovškek: Po mojem vedenju ni. Mislim, da je zelo slabo, da se v mednarodnih odnosih delajo na nek način liste držav, ki so ali z eno ali z drugo stranjo, da se na nek način izbira med našimi zavezniki in večkrat sem že dejal, da mi želimo ohraniti dobre odnose tako z ZDA, kot seveda tudi s Francijo, Nemčijo in drugimi in da je to pravzaprav osnova mednarodnega reda in da predvsem pričakujem, da se bodo tudi njihove razlike uravnale, da bo njihovo sodelovanje tudi v prihodnosti temelj svetovne stabilnosti in miru. Ob tem ne gre samo za listo tistih, ki sodelujejo v vojni, gre tudi za veliko vmesnih oblik sodelovanja. Prepričan sem, da bo Slovenija sodelovala pri humanitarnih aktivnostih in pri rekonstrukciji Iraka in prepričan sem, da ne bo sodelovala v vojnih aktivnostih. Ne bomo povsem stali ob strani, sodelovali bomo tam, kjer lahko in tam, kjer tudi mislimo, da je prav - predvsem pri humanitarnih aktivnostih. Ob tem bi pa seveda dodal, da so tudi številne druge države v neki vmesni obliki in da sodelujejo na podoben način. Navsezadnje tudi tiste, ki so v sporu z ZDA okrog same intervencije, npr. Nemčija, ki je pa kljub vsemu v veliki meri na praktičnem nivoju le angažirana in sodeluje tudi z ZDA, tudi številne druge države. Mislim, da je takšno stališče Slovenije konsistentno in da bomo tudi v prihodnje želeli pomagati pri tem in opozarjati na to, da je sodelovanje mednarodne skupnosti spet potrebno vrniti na tak nivo, kot je že bil vzpostavljen in da sedanje razlike med zavezniki ne smejo ostati oz. se ne smejo poglabljati, ker bo sicer prišlo do resnejših problemov, tudi za svetovno stabilnost in mir. Je pa povsem možno in zelo verjetno, da bo iraška situacija pripeljala kljub vsemu do določenega preoblikovanja svetovnih odnosov, najbrž tudi v okviru delovanja OZN, kot tudi zveze Nato in EU. Verjetno bo njen vpliv občuten v vseh teh institucijah. Kako se bodo izoblikovale te institucije v prihodnje in kakšni temeljni odnosi se bodo vzpostavili, je danes še odprto vprašanje, pri katerem želimo konstruktivno sodelovati tudi mi.

Klikni za povečavoVprašanje: Gospod predsednik, pogovarjali ste se tudi o EU in Nato, kakšna so vaša pričakovanja glede izidov referendumov v Sloveniji?

Dr. Drnovšek: Sem optimist, posebej kar se tiče izida referenduma za EU; kar se tiče referenduma o vstopu v zvezo Nato se pojavlja več vprašanj, vendar so zadnji pokazatelji zelo pozitivni in dajejo garancijo za to, da bo tudi referendum za Nato uspel. Tudi upam, da mednarodna kriza ne bo nanj vplivala. Kajti to je za Slovenijo zgodovinska odločitev in trenutna situacija ne bi smela vplivati na to odločitev. Trudimo se zagotoviti in razložiti, da je naše članstvo v Nato lahko produktivno, tudi ko imajo članice različna mnenja glede določenega problema. Naše mnenje se lahko upošteva. Trudimo se tudi razložiti, da je Nato demokratična institucija, kjer so razlike možne, ne samo dovoljene, temveč so celo del demokratičnega procesa. Tudi Slovenija lahko ima svoje mnenje, tudi ko bo postala članica in ji ne bo potrebno vedno in avtomatično slediti drugim članicam.

Vprašanje: Zanima me stališče obeh predsednikov do iraške krize in do bližajoče se vojne in kaj pomeni konkretno za mednarodno skupnost, bodo ZDA, kot kaže začele vojno brez mandata VS?

Dr. Drnovšek: Prepričan sem, da bodo ZN ohranili svojo relevantnost tudi v prihodnje. Seveda niso popolna organizacija, z idealnimi mehanizmi, vendar tudi naš svet ni popoln, ni idealen. ZN in celoten sistem mednarodnega sodelovanja so rezultat številnih preteklih izkušenj, navsezadnje dveh svetovnih vojn, številnih drugih konfliktov in spoznanja, tako malih kot velikih držav, da brez trdnega mednarodnega sodelovanja ni možno zagotavljati miru in stabilnosti v svetu. Sedanja kriza odpira, kot vsaka kriza, dve možnosti; da pripelje do nečesa boljšega, morda tudi do boljših mehanizmov in razmerij ali pa tudi do česa slabšega. Dve možnosti sta odprti in pred vsemi akterji, zlasti velikimi, tudi malimi, je sedaj naloga, da skušamo najti tisto prvo, boljšo možnost. Sam sem bil nekoliko razočaran, ker tako ena, kot druga stran pogojno v VS le nista prišli do neke usklajene rešitve. Na koncu je obstal nekoliko grenak občutek, da bi se lahko za to bolj potrudili, da tiste iniciative, ki so prihajale recimo od manjših držav, zlasti šestih neopredeljenih in Kanade v VS, da pravzaprav niso bile resno vzete v obzir. Ne s strani ZDA, ne s strani Francije, čeprav se je iskal skupni temelj in približevanje v stališčih. S tega vidika je sedanja situacija slaba, je resnično obžalovanja vredna. V življenju nam ne ostane drugega, kot da gremo od tukaj naprej in skušamo zagotoviti od tu naprej tisto najboljše, kar se da. In ob tem seveda upam, da ta vojna, ki je izgleda sedaj povsem neizogibna, da ne bo povzročila veliko žrtev, da ne bo trajala dolgo in da bo mednarodna skupnost skušala v okviru ZN in svojih drugih multilateralnih institucij minimizirati vse negativne posledice vojne, če bo do nje prišlo. Seveda bi si tudi jaz želel še upati v čudež, da se lahko v zadnjem trenutku še kaj zgodi in da vojne ne bi bilo. V tem primeru bi bila situacija drugačna, vendar če ne bo, potem bomo nadaljevali od tu naprej in skušali najti najboljše rešitve.
Hvala.