arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na obisku v domu starejših občanov Maribor Tabor (10. januar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik za oddajo o zdravljenju raka v Sloveniji, o nujnosti spremembe načina življenja

Ljubljana, 02/19/2004  |  intervju


O soočanju z boleznijo, spremembi načina življenja, se je s predsednikom dr. Drnovškom za oddajo TRENJA na POP TV pogovarjala novinarka Petra Kerčmar. (neavtoriziran zapis)

ikona videoPredsednik dr. Janez Drnovšek v oddaji POP TV " Trenja"



P. Kerčmar: Gospod Drnovšek kako ste se počutili tisti trenutek, ko ste izvedeli, da imate raka?

Predsednik dr. Drnovšek: Vedno je to šok. Mislim, da pretrese vsakega, saj nihče ne računa, da bi se to lahko zgodilo ravno njemu. Vsaj ne takrat, ko se zgodi. Tudi zame je bil to šok. Živiš namreč v nekem povsem drugem svetu, se ukvarjaš z drugimi problemi in potem vse tisto, kar je bilo prej pomembno, naenkrat postane nepomembno. V tistem trenutku se vse to zruši.

P. Kerčmar: Kako ste se potem soočili s samo boleznijo, kako ste recimo spremenili svoj način življenja?

dr. Drnovšek: Zdi se mi, da se pri nas še vedno malo razmišlja o drugih načinih zdravljenja, kot sta sprememba prehrane in načina življenja. Ko sem se sam začel s tem ukvarjati, je bila ena izmed mojih ugotovitev ta, da ima rak neke vzroke. Neposredno čisto točno nikoli ne vemo, kateri ti so. Nekaj je najbrž genetsko pogojenih, veliko pa jih prihaja iz okolja. To so način prehrane, način življenja, v katerem je veliko stresa recimo. Človek potem začne razmišljati, kaj bi v svojem življenju lahko spremenil, da bi se lažje pozdravil in da se to ne bi ponovilo. Pri takšnem razmišljanju in iskanju pravega načina življenja, lahko veliko pripomore okolica, medicina in neka splošna osveščenost o tem.

P. Kerčmar: Kako ste vi recimo konkretno spremenili svoj način življenja? Predvidevam, sedaj ko ste preboleli bolezen, še vedno vztrajate pri tem načinu življenja.

dr. Drnovšek: Ja. Naučiti sem se moral še učinkovitejšega obvladovanja stresa. Imel sem in imam takšno funkcijo, da je stres lahko glavni razlog ali pa eden izmed ključnih. Skratka, naučiti se moraš stres obvladati, da te ne prizadene. Naučiti živeti s tem stalnim pritiskom in znati vzpostaviti tudi neko distanco do tega. To pa pomeni, da je potrebno spremeniti odnos do življenja in določiti nove prioritete. Premisliti, kaj ti je pomembno.

P. Kerčmar: Ali ste popolnoma zaupali uradni medicini, ali ste se morda poslužili tudi kakšnih alternativnih metod zdravljenja?

dr. Drnovšek: Uradna medicina je seveda potrebna. Mislim pa, da bi pravzaprav uradna medicina tudi morala biti na nek način bolj kooperativna ali imeti tudi prijaznejši odnos do alternativne medicine, za katero v glavnem mislijo, da nima teže. Jaz pa mislim, da velikokrat pomaga. Včasih tudi psihično pomaga bolnemu človeku, ki se oprime nečesa, za kar misli, da mu lahko pomaga k postopni ozdravitvi.

P. Kerčmar: Kdo bo torej po vašem mnenju moral vzpostaviti to vez med bolnikom in pa med to osveščenostjo. Da recimo ne bi bolnika po operativnem posegu poslali samo domov, potem pa nanj pozabili, ampak da bi bilo tudi po operativnem posegu zanj poskrbljeno, recimo z vseh vidikov, tudi pri spremembi načina življenja.

dr. Drnovšek: Mislim, da vsi skupaj lahko pri tem nekaj naredimo. Prav je, da se uradna medicina s tem ukvarja in temu posveti večjo pozornost. Ko sem se sam zanimal o tej temi sem videl, da institucije ali bolnice, ki se s tem ukvarjajo v razvitem svetu, veliko pozornosti posvečajo prav tej fazi. V nekaterih ameriških bolnicah imajo na primer meditacije. Bolnike učijo o prehrani, o metodah, kako se izogibati stresom. In vedno več se ukvarjajo s preventivo. Tisti začetni šok, ki je res hud, je potrebno čim hitreje preboleti in se začeti soočati z optimizmom. Predvsem z voljo, optimizmom in s pozitivno energijo. Pri tem je, še enkrat ponavljam, zelo važna okolica in ljudje, ki nas obkrožajo. Ti lahko pri zdravljenju veliko pomagajo. In seveda zdravniki, s katerimi se najprej srečaš, ko dobiš diagnozo in kasneje pri samem zdravljenju. Moja izkušnja z njimi je pozitivna. Od kakšnih drugih pacientov sicer včasih slišim drugačno izkušnjo. Nekateri menijo, da so zdravniki včasih kar preveč brezdušni pri obravnavi pacientov, da jih preveč obravnavajo kot številke. Morda je z drugega vidika tudi zdravnike, ki se soočajo s toliko primeri in so navsezadnje navajeni na vse, tudi na umiranje, moč razumeti. Je pa res, da je za pacienta s takšno diagnozo važen vsak detajl, vsaka malenkost, ki ga lahko navda z optimizmom ali pa potlači.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani