arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Novinarska konferenca predsednika republike o situaciji v Darfurju

Ljubljana, 01/09/2006  |  sporočilo za javnost, izjava


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na današnji novinarski konferenci govoril o humanitarni krizi v Darfurju.
ikona videovideoposnetek - Novinarska konferenca predsednika republike o situaciji v Darfurju (14 MB, 28 min)



Klikni za povečavoLepo pozdravljeni. Kot veste, sem prejšnji teden sprožil pobudo za humanitarno in politično akcijo v Darfurju v Sudanu. Prejšnji teden smo vam poročali, da smo se z našimi največjimi humanitarnimi organizacijami dogovorili za skupno humanitarno akcijo, za skupno slovensko akcijo za Darfur. Sprožil sem tudi nekatere politične pobude. V zadnjih dneh pa je prišlo še do dodatnega poslabšanja situacije v Darfurju, situacija je dramatična. Združeni narodi tam umikajo svoje osebje, tudi humanitarne organizacije skoraj ne morejo več delovati in vedno več ljudi je prepuščenih samim sebi, brez hrane, brez vode in tudi izpostavljeno pokolom različnih paravojaških organizacij. Situacija je vedno bolj kaotična, kritična in humanitarna katastrofa največjih razsežnosti je na vidiku.

Klikni za povečavoŽe do sedaj je po nekaterih ocenah v Darfurju mrtvih 100.000 ljudi, po ocenah humanitarnih organizacij, ki so tam na terenu, pa 300.000. Okrog 2.400.000 ljudi je moralo pobegniti iz domov in se naseliti kjerkoli v pustinji ali na drugi strani sudanske meje v Čadu, v nemogočih razmerah. Zato sem dodatno sprožil nekatere politične pobude. Predvsem sem generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Kofiju Annanu posredoval predlog za urgenten sklic seje Varnostnega sveta OZN, kjer bi obravnavali situacijo v Darfurju, pri čemer predlagam humanitarno intervencijo s strani Združenih narodov, ki bi jo lahko s svojimi kapacitetami podprla tudi organizacija NATO, saj najbrž edina lahko zagotovi transportne kapacitete za obsežno humanitarno pomoč, pa tudi lahko pomaga prešibkim silam Afriške unije, ki so sedaj na terenu v Darfurju, pri vzdrževanju miru in varnosti tako beguncev kot humanitarnih delavcev, kot vseh, ki skušajo tam kakorkoli pomagati.

Klikni za povečavoDruga akcija, ki sem jo ob tem sprožil, pa je širša mednarodna humanitarna akcija. Slovenski projekt za Darfur je pomemben. Za nas zelo velik, tako kot smo si ga zamislili. Seveda pa bi bil samo kaplja v morju, če temu ne bo sledila širša pomoč, če temu ne bo sledila mednarodna skupnost, lahko bi rekli kar celo človeštvo. Zato poskušam v tem trenutku, ko po eni strani postaja situacija vedno bolj dramatična, po drugi strani pa se je mednarodna skupnost že kar nekako utrudila od različnih kriz, tudi od Darfurja, kjer se kaže neka apatičnost po različnih poizkusih v preteklostih, ki pa niso obrodili sadov, in ocenil sem, da je to trenutek, ko je treba dati nov zagon, ko je treba poskušati spet prebuditi mednarodne institucije, pa tudi številne posameznike in nevladne organizacije po svetu. Zato sem naslovil tudi posebno pismo različnim znanim osebnostim iz sveta politike, kulture, športa, gospodarstva, da bi se pridružili tej pobudi in jo podprli, ali s svojim imenom, ali s sredstvi, ali na različne načine, ki jih bomo skušali skupaj dogovoriti.

Vem, da je to zelo zahteven in obsežen projekt, vendar če upoštevamo, da vsak dan v Darfurju umira na stotine ljudi, vsak dan je na stotine novih žrtev, da je ogromno žrtev med otroci, mislim, da je vredno, da poizkusimo izpeljati to akcijo, tako politično kot humanitarno. In zakaj ne bi, kot pravim, tudi majhna Slovenija poskušala sprožiti nekaj velikega. Morda nam bo uspelo. Pri tem je pomemben tudi prispevek medijev, pri dvigovanju zavesti ljudi, k temu, da se širša javnost tudi prebudi, tako pri nas kot po svetu in tudi na tem področju bomo skušali storiti, kar se največ da. Toliko za uvod. Hvala lepa.


  • Vprašanje: Ali mislite, da bo ta predlog naletel na podporo v Varnostnem svetu zlasti s strani nekaterih stalnih članic glede na to, da se določeni interesi v Sudanu precej križajo?
Dr. Drnovšek: Dobro mi je znano, da je Varnostni svet že večkrat v preteklosti razpravljal o situaciji v Sudanu, vendar se ni mogel dogovoriti o kakšnih bolj odločnih ukrepih. In dobro mi je znano, da se v Sudanu prepletajo različni interesi, tudi velikih sil, geopolitičnih, gospodarskih, in da gre za zelo zapleteno situacijo tudi etnično, versko, tako da seveda nimam iluzij, da bi to tokrat šlo kar samo od sebe. Zato tudi poskušam zastaviti to akcijo širše in nekako prebuditi širše javno mnenje. Torej tudi drugje v mednarodni javnosti nek širši pritisk na politiko, da bi ta izkoristila mehanizme, ki jih ima na razpolago, in delovala res v interesu človeštva, ne v interesu posameznih interesov, posameznih sil, ki vidijo tam nekaj zase in zaradi tega blokirajo neko skupno akcijo. Varnostni svet in Združeni narodi so večkrat paralizirani zaradi takšnih situacij. Enkrat ena država zablokira neko odločnejšo akcijo, drugič druga država, ampak na to moramo začeti vedno bolj jasno in glasno opozarjati, da zaradi nekih parcialnih interesov blokirajo pravzaprav neko človeško akcijo, nekaj, kar rešuje človeška življenja. Tako da mislim, da je vredno poizkusiti. Tudi, če ne bi ničesar storili, bi bili na stanju nič. In slabše kot nič, kot je sedaj, ne more biti. Karkoli bomo dosegli bo plus.
  • Vprašanje: Ali ste morda že dobili kakšen odziv od teh tujih državnikov, politikov, športnikov itn. ali pa morda institucij na vaša pisma? Varnostno svet naj bi imel vsaj kot če je verjeti urniku, ki ga imajo objavljenega na internetnih straneh, v petek 13. razpravo o Sudanu, ali nameravate oditi v New York?
Dr. Drnovšek: Pisma so dejansko danes že na poti. Torej včeraj je bila nedelja, tako da ni pričakovati, da bi že zdaj bile kakšne reakcije. V naslednjih dneh nameravam, tudi že danes popoldne, zvečer nameravam govoriti tudi sam po telefonu z nekaterimi političnimi in drugimi znanimi osebnostmi o teh pobudah, ki sem jih dal. Tudi danes po tej tiskovni konferenci s predsedujočim Evropske unije Wolfgangom Schüsslom, avstrijskim kanclerjem, in še z nekaterimi drugimi. Tako tudi potem naslednje dni. In potem bomo sproti oblikovali nadaljnje korake glede na odzive in tudi predloge, ki bodo ob tem še prihajali.
  • Vprašanje: Ali o tej pobudi za Darfur zdaj obveščate tudi zunanje ministrstvo? Ali bodo tudi priprave na vaš obisk v Darfurju potekale v sodelovanju z zunanjim ministrstvom?
Dr. Drnovšek: Jaz sem v komunikaciji s predsednikom vlade. Predsednik države je samostojna institucija, vlada pa druga samostojna institucija in predsednika vlade sem obvestil o tem projektu, o teh dejavnostih, ki jih tudi sam podpira. In računam na podlagi tega, o čemer sva govorila, da bo vlada podprla te dejavnosti in se aktivno vključila v ta projekt.
  • Vprašanje: Ali ste že ali nameravate govoriti z generalnim sekretarjem zveze NATO, glede na to da je NATO že lani izrazil, da bo ponudil podporo enotam Afriške unije in da se tudi slovenske enote pripravljajo na sodelovanje v okviru Evropske unije. Še vprašanje glede podrobnosti projekta izgradnje taborišča v Darfurju, ste se s slovenskimi organizacijami dogovarjali, kje točno bi to bilo in kdaj bi bilo možno to izvesti?
Dr. Drnovšek: Z generalnim sekretarjem Nata nameravam govoriti. Poslal sem mu tudi pismo. Kar se tiče pa samega humanitarnega projekta, je v tem trenutku še nemogoče govoriti točno, kje bo lociran. To bomo skušali oceniti z nevladnimi organizacijami, ki so že tam. Predvsem računam na organizacijo Oxfam, ki je tam zelo aktivna in s katero smo v stiku. Kar se pa tiče časovne izvedbe, je ta odvisna po eni strani od tega, kako bo uspešno in hitro potekala humanitarna akcija zbiranja sredstev, po drugi strani pa seveda tudi od politične akcije in od umirjanja situacije tam. V popolnoma kaotično in vojno situacijo najbrž ne moremo poslati na primer naših humanitarnih delavcev, zdravnikov in drugih, ampak bo treba vsaj okvirno umiriti to situacijo, tako da bomo mi lahko tam delali humanitarni projekt, pa tudi druge mednarodne organizacije, ki so tam že bile prisotne, pa se sedaj delno ali v celoti umikajo ali so zamrznile svoje aktivnosti. Skratka vsi potrebujejo neko mirnejšo situacijo, zato da se lahko humanitarna aktivnost nadaljuje. Zato sta oba procesa povezana med seboj, tako politični kot humanitarni, in nekako odvisna drug od drugega.
  • Vprašanje: Gospod predsednik, danes ste poslali štiri pisma domačim politikom, v katerih predlagate konkretne rešitve. Kakšne odzive pričakujete? Pri vprašanju izbrisanih, ali po vaši oceni stranke v stališčih do tega vprašanja niso tako daleč narazen, da je dogovor težko dosegljiv?
Dr. Drnovšek: V pismu predsedniku vlade, državnega zbora, predsednikom strank sem predvsem opozoril, da je že čas, da rešimo to vprašanje v Sloveniji. Da po skoraj sedmih letih, odkar je Ustavno sodišče razsodilo o tem vprašanju, pridemo tudi do politične, zakonske rešitve, ki bi dokončno sanirala to situacijo, ki je vsekakor neprijetna in ni v čast slovenski državi. V svojem pismu sem ocenil, da je predlog vlade, da se to vprašanje reši z ustavnim zakonom, po moji oceni sprejemljiv predlog, sprejemljivo izhodišče za to, da se dokončajo pogajanja med političnimi strankami in da pridejo do dogovora. Upam, da bo res tako in da na tem vprašanju ne bo tekmovanja med strankami za politični prestiž, za politične točke, ampak zavedanje, da je res v skupnem interesu, da to vprašanje rešimo. Namreč obremenjuje tudi že mednarodni ugled Slovenije.
  • Vprašanje: Glede izbrisanih slovenski helsinški monitor kritizira ta predlog, ker predvideva posamezno reševanje več kot 18.000 primerov. Pravijo, da bi se s tem reševanje še bolj zavleklo, kako to komentirate? In kako komentirate najnovejša "prepucavanja" na relaciji Ljubljana – Zagreb okoli ribolovnega področja. Hrvaška je v protestni noti ponovno predlagala arbitražo, slovenska vlada pa najavlja, da bo to poskušala rešiti v pogajanjih z Evropsko unijo. Vi se niste strinjali s takšnim načinom reševanja, kaj predlagate zdaj?
Dr. Drnovšek: Kar se tiče izbrisanih, zdaj ne bi komentiral konkretnih rešitev, ki ji vlada predlaga. V tej fazi bi to prepustil vladi in parlamentarnim strankam, da poskušajo najti soglasje. Kar se tiče odnosov med Slovenijo in Hrvaško, sem jih sam že velikokrat komentiral in menim, da je čas, da tudi mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško razrešimo. Že na posvetu slovenske diplomacije prejšnji teden na Brdu sem našim diplomatom povedal svoje stališče, da bi bilo prav, da Slovenija, ki se je že začela pripravljati na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, do takrat reši svoje bilateralne probleme, kot je problem meje s Hrvaško. In da našega predsedovanja v letu 2008 ne začnemo s takšno hipoteko. Da to prej rešimo sami, da predlagamo Hrvaški še en odkrit hrvaški pogovor in ocenimo, ali smo to sposobni rešiti še v bilateralnem dogovoru in če nismo, če ugotovimo, da to ni mogoče, se potem raje odločimo za mednarodno sodišče oziroma arbitražo. Sam pa se ne zavzemam za to, da bi to prenašali na Evropsko unijo. Evropska unija ima sama sedaj precej problemov in treba bo razreševati marsikaj, med drugim tudi to, da finančna perspektiva Evropske unije do leta 2013, ki je bila sprejeta v decembru, nikakor ne ustreza izzivom tega obdobja, izzivom niti sedanjosti, kaj šele prihodnosti. In prepričan sem in tako izgleda tudi po stališčih marsikatere druge države, da utegnemo ravno v letu 2008 dobiti na mizo tudi to vprašanje, ponovno prevrednotenje prioritet Evropske unije in še marsikaj. Tako da mislim, da bo takrat res treba angažirati vse naše potenciale v to, kar bo Evropska unija od nas pričakovala. Naš bilateralni problem pa raje rešimo prej in sami.
  • Vprašanje: Gospod predsednik, prej ste dejali, da je kriza v Darfurju največja humanitarna kriza trenutno na svetu. Po mnenju številnih organizacij, tako nevladnih kot humanitarnih, je to kriza v Sudanu, kjer je že 4 milijone mrtvih, traja že več let. Zanima me, zakaj ste se odločili, če gremo po tej logiki za največjo humanitarno krizo, za Sudan, ne pa za Kongo, da ste predlagali svoj predlog rešitve. Tudi v Kongu se razmere zaostrujejo. Kolegici prej niste jasno odgovorili, ali boste šli v petek v New York na sejo Varnostnega sveta. To je verjetno najboljši forum, da osebno lobirate za vaš projekt, verjetno samo po telefonu in pismih ne bo zadostovalo.
Dr. Drnovšek: Že Darfur je zelo velik projekt za nas in za svet. Zavedam se krize tudi v Kongu, vendar kar se mene tiče, sem ocenil, da je zdaj nek prelomen trenutek v Darfurju in da je zdaj tisti trenutek, ko je tam treba dati nek novi impulz. Seveda tudi situacija v Kongu in še drugje v Afriki je izjemno težka. Vendar, če se sproži proces bolj učinkovitega nastopanja OZN, tudi drugih mednarodnih institucij, na enem primeru v Darfurju, mislim, da bo to velika vzpodbuda za to, da se potem nadaljuje tudi na drugih primerih, torej tudi v Kongu in še kje. Sudan je res država, ki je že dolgo časa v državljanski vojni, ogromno je že mrtvih. Med jugom in severom pa je le bil lani dosežen nek sporazum, tako da je zdaj glavno krizno žarišče v Darfurju. Kar se pa tiče seje Varnostnega sveta, bomo videli. Odvisno je od vabila in od tega, koliko se bomo sicer prej lahko pogovorili in kakšen namen ima generalni sekretar in pa tudi predsedujoči Varnostnega sveta s to sejo v petek. Ali bo tej seji dal to dimenzijo, ki sem jo sam predlagal ali še ne. V tem trenutku vam na to težko odgovorim.
  • Vprašanje: Ali nameravate po tem humanitarno – političnem projektu predlagati še kakšnega? Ali morda vidite takšne podobne pobude kot neko nišo v slovenski zunanji politiki, skozi katero bi se Slovenija lahko bolje pozicionirala ali uveljavila v mednarodni skupnosti?
Dr. Drnovšek: Jaz mislim da. Zdaj v tem trenutku ne bi govoril še o drugih pobudah, ki so vsekakor možne in bodo najbrž sledile tej. V tem trenutku je že ta izjemno zahtevna in obsežna, vendar bi se Slovenija res lahko profilirala v svetu kot država, ki ji je mar za takšne situacije, ki želi pomagati širše po svetu. Mislim, da si na tak način lahko močno dvignemo ugled po eni strani, po drugi strani pa seveda marsikaj koristnega storimo za človeštvo. Saj vemo, da so recimo skandinavske države zelo aktivne v humanitarnih projektih, tudi pri političnem razreševanju takšnih situacij. Zakaj ne bi Slovenija imela podobnega profila v svetu in se na ta način predstavila in tudi profilirala v prihodnosti. Mislim, da imamo, kljub temu da smo majhni, kar nekaj dobrih, kvalitetnih ljudi, imamo nekaj znanja, nekaj izkušenj. Včasih lahko majhna država, ki ni z ničemer obremenjena, z nobenimi geopolitičnimi, strateškimi interesi, morda celo več naredi kot pa kakšna velika država, ki je nekako uokvirjena v svojo optiko, v tiste svoje tradicionalne interese in poglede. Morda lahko uspemo več potegniti, pritegniti več mednarodne pozornosti in pa tudi angažiranja.
  • Vprašanje: Ali je pri teh pobudah morda vključen tudi Vatikan oziroma Sveti sedež? Ali je to priložnost, da posredujete med rusko pravoslavno in katoliško cerkvijo?
Dr. Drnovšek: Tudi papežu bom posredoval pobudo, da se kot moralna avtoriteta vključi v ta projekt, saj sam daje temu izredno velik pomen. To je očitno tudi iz njegovih zadnjih poslanic, tudi novoletne poslanice. Bilo bi lepo, če bi se papež in patriarh srečala v Sloveniji. Pred nekaj leti smo že inicirali takšno pobudo in morda bo do tega prišlo, če bo interes tako na eni in na drugi strani, je Slovenija zelo pripravljena in mislim, da je tudi primeren kraj za takšno srečanje.
  • Vprašanje: Bo morda to ena od vaših prihodnjih pobud?
Dr. Drnovšek: To pa še počakajmo.
  • Vprašanje: Gospod predsednik, kakšne odgovore oziroma kaj pričakujete kot odgovor na pisma, ki ste jih danes poslali? Ponekod ste imeli konkretne predloge, npr. pri klimatskih spremembah. Ali imate v načrtu še kakšno podobno pismo domači politiki v kratkem?
Dr. Drnovšek: Najbrž še. Pričakujem, da bodo tiste institucije, ki jih opozarjam na nek problem in tudi predlagam neko rešitev, da bodo to resno obravnavale in skušale reševati problem. To je tudi instrument, ki ga ima predsednik države na razpolago. Name se obračajo državljani z različnimi problemi, vprašanji ali tudi institucije. Na pogovorih o prihodnosti, ki sem jih organiziral, udeleženci opozarjajo na posamezne probleme in tudi predlagajo kakšne rešitve. Mislim, da je prav, da naprej z avtoriteto predsednika države opozorim tiste institucije, ki so formalno za to pristojne, da skušajo problem razrešiti. Tako da bodo seveda še sledila takšna pisma in takšni predlogi.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani