Novinarska konferenca predsednika republike v zvezi s pobudo za Darfur
Ljubljana, 01/12/2006 | sporočilo za javnost, izjava
Na današnji novinarski konferenci je predsednik republike dr. Janez Drnovšek predstavil dejavnosti, ki potekajo v zvezi s pobudo za Darfur (nelektoriran zapis):
Dr. Janez Drnovšek: Z našimi humanitarnimi akcijami smo ocenili, kako potekajo aktivnosti. Precej intenzivno in mislim, da je tudi zagon precejšen. Povabil sem še gospoda Toma Križnarja in gospoda Staneta Kerina, da se mi pridružita, da mi pomagata, ker precej vesta o teh zadevah.
Želel bi vas na kratko seznaniti najprej z našimi aktivnostmi. Kot veste, smo sprožili humanitarno akcijo, se dogovorili, da gremo s slovenskim projektom za Darfur.
Seveda pa smo ob tem ugotovili, da se situacija v Darfurju zelo hitro slabša in da je treba rešiti politično, pa tudi varnostno situacijo, ker drugače humanitarna pomoč sploh ne bo dosegla tistih ljudi, ki jo nujno potrebujejo. Obveščamo vas sicer sproti. Sprožil sem obsežno politično aktivnost, predlagal izredno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov in pa tudi včeraj še bolj konkretno mirovno konferenco, ki bi bila pod sponzorstvom Združenih narodov. Na njej pa naj bi sodelovali tudi drugi glavni igralci; Afriška unija, Evropska unija, zveza Nato in tudi države G8, torej najmočnejše države na svetu. In da bi na tej konferenci obravnavali tako politično rešitev za Darfur, torej ustrezno obliko avtonomije za Darfur, zaradi tega je tam pravzaprav tudi konflikt, da obravnava varnostni vidik, okrepili sile Afriške unije, ki so že tam, zagotovili, da bi bila ta mirovna operacija učinkovita. Torej, da bi res zaščitili, tako ljudi v begunskih taboriščih, kot tudi same humanitarne delavce, ki so zdaj tudi ogroženi in izpostavljeni. To bi bil drugi vidik.
Tretji vidik te konference pa bi bil tudi gospodarski; kako zagotoviti nek okvir za prihodnji razvoj Darfurja samega, pa tudi Sudana, dati mu že nek program prihodnjega razvoja. Včeraj sem o tem precej obširno po telefonu govoril z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Annanom, ki je hvaležen za to, da smo se mu pridružili za to podporo in je pripravljen na intenzivno sodelovanje. Dogovorila sva se, da se srečava naslednji teden, 18. januarja v New Yorku in da se še osebno, torej še bolj temeljito pogovoriva o tem. Za danes pa je že sklical neformalno kosilo članov Varnostnega sveta, kjer bodo govorili o teh vprašanjih, jutri pa je tudi formalna seja Varnostnega sveta. Pričakujem seveda, da bo treba še stopnjevati aktivnosti, zato da bo prišlo do rešitve, ker je situacija precej zapletena in do sedaj je vedno kdo ali pa več tudi članic ali akterjev blokiral neko bolj odločno akcijo.
V stiku sem tudi s politiki v drugih državah. Pomemben se mi zdi zlasti dogovor z Norvežani, s predsednikom norveške vlade Stoltenbergom sem se dogovoril, da bomo tesno sodelovali z Norveško. Norveška je že leta prisotna v Sudanu in je bila glavni akter sporazuma med severom in jugom, tako da sva se dogovorila, da bomo usklajevali naše napore, delali skupaj in skušali s tem povečati učinek. Pa tudi drugi, predvsem nekateri skandinavski politiki so zelo angažirani, pripravljeni, da se vključijo v to aktivnost. Tako da bodo tudi oni izvajali nek pritisk, tudi na Združene narode in na druge institucije, da se pospeši iskanje rešitve in da pridemo do neke rešitve. To je tisti glavni okvir, v katerem zdaj delamo.
Vesel sem zelo močnega odziva naše javnosti. Javlja se mi veliko naših ljudi, državljank, državljanov. Ponujajo svoje sodelovanje, pripravljeni so iti v Darfur, ali kot zdravniki, ali kot medicinski tehniki, ali enostavno pomagati razdeljevati pomoč ali karkoli drugega. Prejemamo pisma podpore in zelo vesel sem takšnega odziva, ki kaže, da je zavest naših ljudi le prebujena in da nam ni vseeno, kaj se dogaja drugje po svetu. Zavedamo se tega, če je danes tragedija nekje drugje, oni potrebujejo našo pomoč, tako kot bi jo mi potrebovali, če bi bila kakšna katastrofa pri nas. In skušali bomo vse čimbolj vključevati v ta projekt in jih tudi sproti še naprej informirati in potem videti, na kak način bi se najbolje lahko vključili.
Upam, da je to res nalezljivo in da se bodo drugi predsedniki in drugi politiki nalezli tega, ker potem bo res lažje. In tudi prav imate, da ob tem odkrivamo vedno nove stvari, tudi na tem sestanku, ki smo ga zdaj imeli s humanitarnimi organizacijami. Povedal sem, da sem videl, kako tragična je situacija npr. v Egiptu, kjer je ogromno beguncev iz Sudana, v glavnem še iz juga, tistih katoliške vere in ki so že dolgo v popolnoma brezupni situaciji in tudi povsem brez kakšnih perspektiv, možnosti. Pa še policija jih je pred kratkim kar nekaj ducatov pobila, ko so tam mirno sedeli in protestirali. Tam v bistvu zanje skrbi samo nek pater, neka cerkev je tam, kamor se zatekajo. To je tudi tisto, na kar sem opozoril, da bi lahko mednarodni Karitas ali katoliška cerkev po svojih kanalih sprožila neko večjo akcijo in skušala ljudem pomagati. Takšnih primerov je kar nekaj, odkrivamo jih sproti. Niso samo v Darfurju, ampak tudi v Sudanu in v sosednjih državah.
- Vprašanje: Kako je z vašo napovedano potjo na tisto območje? Danes ste imeli posvet z veleposlaniki številnih držav, ne samo držav članic EU in me zanima, kako so se odzvali na to?
Dr. Drnovšek: Še vedno imam v načrtu, kot sem povedal, obiskati Sudan, nekje okrog 13., 14. februarja. Dal sem tudi pobudo za obisk Čada. Čakam še na odgovor predsednika Čada. Ker nimamo direktnih stikov z njimi, je ta komunikacija bolj počasna, preko OZN in ambasadorjev v New Yorku. Razmišljam tudi še o tem, da bi morda v to pot vključil še kakšno točko, ker so tam nekateri pomembni dejavniki, morda še Libijo in koga. Na tej pobudi resno delam in jo tudi mislim izpeljati.
Kar se tiče Evropske unije, danes sem veleposlanike povabil, tudi veleposlanico Norveške, kot države, ki je tam zelo prisotna, kot sem že povedal, jih seznanil z našimi dejavnostmi, da tudi oni še bolj podrobno o vsem tem seznanijo svoje vlade, da jih animiramo. Njihov odziv je bil pozitiven, moram reči, da podpirajo in so nekako pozitivno presenečeni nad to našo aktivnostjo. Pričakujem, da bo odziv vedno večji.
Te dni sem govoril s predsedujočim EU, kanclerjem Schüsslom, ga informiral o tem projektu in sva se dogovorila, da bova ves čas v stiku, da se bomo dogovarjali o aktivnostmi. Evropska unija bo seveda pomemben člen v reševanju tega vprašanja.
- Vprašanje: Ali ostajate pri tem projektu izgradnje begunskega taborišča, kot ste napovedali, ali bi se morda odločili za pomoč pri vzdrževanju katerega od že obstoječih. Kot sem zasledila, naj bi bilo tam že preko dvesto begunskih taborišč in največja težava je vzdrževanje že obstoječih taborišč. Ali bo Slovenija resno gradila svoje taborišče ali ni morda vredno pomisliti, da bi se vključili v vzdrževanje že obstoječih.
Dr. Drnovšek: Seveda bomo še temeljito preučili situacijo na terenu, s tistimi, ki so tam, ki že zelo dobro poznajo situacijo in poznajo potrebe. Že danes se kažejo nekatere točke, kjer bi bil slovenski prispevek pomemben, npr. Sklad za deminiranje. Mi imamo že zelo uveljavljeno institucijo za deminiranje in lahko bi jo uporabili v Darfurju ali sploh v Sudanu, ker mine so tudi drugje. Druga takšna točka, to moram reči, ker so me med obiskom v Murski Soboti vprašali, ko sem si ogledal mobilno bolnico, se mi zdi zanimiva tudi zato, ker bi jo lahko poslali v Darfur. Ima vse, kar je potrebno in je namenjena ravno takšnim situacijam. Potem v teh pismih, ki jih prejemamo, se nam javi tudi npr. podjetje, ki dela šotore in so pripravljeni sodelovati itn. Skratka, vsekakor obstaja možnost, da bi šli v takšno taborišče, tako kot smo si zastavili. Dogovorili pa smo se tudi skušali organizirati posvet vseh naših humanitarnih organizacij, na katerega bi povabili tudi vse te ljudi, ki se nam javljajo, ki bi radi pomagali. In tudi nekatere iz tujine, ki imajo izkušnje, npr. iz Norveške in še iz kakšne od mednarodnih nevladnih humanitarnih organizacij, da bi prišli sem in se pogovorili tudi tako operativno in potem tudi na tem posvetu predstavili situacijo v Darfurju. Tako da bi vsi naši udeleženci in vsi mi dobili boljši vtis in predstavo o tem, kako in na kakšen način bi bilo najbolje usmeriti naše napore, tako da bodo koordinirani z mednarodnimi. Nima smisla, da bi mi šli z neko samostojno akcijo, delali bomo skupaj z glavnimi nevladnimi organizacijami, ki so že zdaj prisotne v Darfurju.
- Vprašanje: Kdaj ste sklenili, da odpotujete čez šest dni v New York? Kaj boste poleg srečanja z generalnim sekretarjem še počeli? Kaj v zvezi s to mednarodno konferenco, kjer naj bi iskali tudi politično rešitev za Darfur, in kdaj naj bi ta konferenca potekala in ali je podpora za to? Kako komentirate sporočilo Ministrstva za zunanje zadeve, ki vas je danes opozorilo pred obiskom v Darfurja zaradi varnostnih razlogov in s tem povezanimi znatnimi stroški ter izrazilo skrb o učinkovitosti pobude, če bi Slovenija delovala sama?
Dr. Drnovšek: Torej, nameravam se udeležiti inavguracije novega bolivijskega predsednika Eva Moralesa 22. januarja v La Pazu. Tam bodo tudi vsi latinskoameriški voditelji in bo to tudi dobra priložnost za srečanje z njimi. Na poti v La Paz potujem preko New Yorka. Najprej sem mislil, da bi se z generalnim sekretarjem srečal, ko se bom vračal, 21. ali 22. januarja. Vendar ker je takrat odsoten, sva se dogovorila, da se bova srečala, ko bom potoval v Bolivijo preko New Yorka, torej že 18. januarja, kar je v bistvu še bolje in bomo lahko že prej kakšne stvari dorekli.
Drugo vprašanje je bilo v zvezi s to konferenco. Veste, ta konferenca ni enostavna zadeva. Treba je pridobiti akterje, zato pozivam tudi moje prijatelje, politične ali tudi druge v svetu in da tudi skupaj z njimi izvajamo nek pritisk. Tudi medijski pritisk na politiko, na institucije, da pride to take konference. So različni razlogi. Po eni strani je to zelo težak problem in se ga nekako izogibajo. Po drugi strani je treba delati z Afriško unijo, ki tudi sama želi reševati ta vprašanja v Afriki, čeprav sama nima dovolj moči in sredstev, da bi to rešila, vendar jih je treba na ustrezen tudi vključevati in obravnavati. Pa še Evropska unija in nekatera nasprotja v Varnostnem svetu, predvsem med stalnimi članicami je treba na nek način usklajevati. Tako da pobude usmerjam v različne smeri, tudi predsednikom teh držav članicam Varnostnega sveta, tudi z njimi bom poskušal osebno govoriti o tem. Ni tako enostavno priti do te konference. Seveda tudi Sudan mora biti za in Čad tudi. Sudan se je do zdaj kar izogibal takšnim mednarodnim intervencijam in se pravzaprav tudi raje naslanjal kar na Afriško unijo. Morda tudi zaradi tega, ker ve, da pravzaprav ne more kaj bistveno poseči, v navsezadnje tudi zagotoviti razorožitev teh arabskih milic itn. Tiste, ki so pravzaprav največji problem, kar se tiče ogrožanja civilistov v Darfurju.
Torej vse te akterje bo treba nekako pridobiti za to, da stopijo skupaj in z neko pripravljenostjo, da se najde rešitev. Zato pa je potreben pritisk javnega svetovnega mnenja, da se to naredi. Ker sicer se bo marsikdo od njih izogibal in bo raje videl kar nek status quo. To se je dogajalo zdaj, saj je bilo kar nekaj pobud zadnje dve tri leta, vendar se ni nič bistvenega zgodilo. Tudi generalni sekretar OZN je večkrat poskušal, pa ni prebil stene različnih blokad in ovir. Tako da je situacija danes takšna, kot je, torej slabša iz dneva v dan. To skušamo prebiti in to ni enostavna naloga.
Kar se tiče našega zunanjega ministrstva, ministra, je lepo, da skrbi za mojo varnost. Povedal sem že prej, da delamo zelo široko in da ni bojazni, da bi bila to neka osamljena akcija. To delamo s številnimi mednarodnimi akterji, tako je tudi zastavljeno vse skupaj. Bi pa rad podčrtal, da predsednik vlade zelo podpira ta projekt. Danes sva imela daljši razgovor o tem in ga prav iskreno podpira in je pripravljen, da se sam vključi vanj in tudi vlada po svojih močeh in tam, kjer je to primerno. Tako da imam polno zagotovilo in res polno konstruktivno sodelovanje slovenske vlade pri tem projektu. Tako da bi skupaj stopila tudi vlada in civilna družba, vse te nevladne institucije, da bi potem res prišli do cilja.
- Vprašanje: Ali ta podpora premiera vašemu projektu to pomeni tudi, da obstaja možnost, da bi Slovenija sredstva za humanitarne dejavnosti prispevala iz proračuna? Drugo vprašanje pa ni povezano s to današnjo temo, ampak z odločitvijo vlade, da pošlje svoje predstavnike vojske v Irak, kjer bi sodelovali pri izobraževanju oziroma šolanju teh vojakov. Vaš komentar na to.
Dr. Drnovšek: Mislim, da to pomeni tudi vključitev proračunskih sredstev v ta projekt. Da recimo že takšne stvari, če bi poslali tja vojaško bolnico, to se pravzaprav pokriva iz proračunskih sredstev. Obrambni minister in načelnik generalštaba sta mi povedala, da imajo tudi že pripravljenih nekaj inštruktorjev opazovalcev za Darfur, ker je v Natu tudi že bilo govora o tem, da bi se Nato bolj vključil, kar mislim, da je pozitivno. In povedal sem že, Sklad za deminiranje in še podobne aktivnosti. Tako da računam, da se bo vlada na ta način vključila, kar je tudi prav, ker moramo v skladu z mednarodnimi obveznostmi povečati delež preko našega družbenega proizvoda za našo razvojno pomoč. Zdaj so precej nizki in moramo nekaj narediti.
Kar se tiče inštruktorjev za Irak, gre za štiri. Mislim, da kljub temu, da je cel podvig in akcija v Iraku zgrešena, da je bila slabo pripravljena, kar se tiče soočanja s posledicami. Da se je zdaj zgodilo tisto, kar se je zgodilo. Da je situacija takšna, kakršna je in da jo je treba stabilizirati in umiriti. In tudi razumem predsednika Busha, da se zdaj ameriška vojska ne more umakniti. Če se zdaj umakne, bo prišlo do popolnega kaosa v Iraku, do državljanske vojne. In vprašanje je, kaj vse se bo še izcimilo iz tega. Tako da zdaj je treba to zgodbo nekako pripeljati do konca. Vem, da se je naša vlada kar nekaj časa izogibala ponudba, da se vključi v Irak, zdaj pa je pristala na to, da pošlje nekaj inštruktorjev skupaj s številnimi drugimi državami, ki so na ta način prisotne. To ni vojaško sodelovanje v koaliciji za Irak, ampak je to neka druga oblika sodelovanja in pomoči. Tako da mislim, da je v tej situaciji to tudi prav, zlasti tudi če sami želimo razumevanje drugih. Npr. že pri tem projektu, bo pomoč Američanov pri tem ključnega pomena. Brez njih se Darfurja ne da rešiti. Veliko mislim narediti za to, da jih pritegnem v projekt, ker imajo edini, ki imajo zmogljivosti, da se situacija umiri.
- Vprašanje: Danes smo v enem od časnikov videli, da pripravljate tudi neko fundacijo v zvezi z Darfurjem in tudi imena številnih ljudi iz političnega in celo zabavnega življenja. Kaj je pravzaprav s to fundacijo?
Dr. Drnovšek: Gre za razmišljanja, kako skanalizirati to aktivnost naprej. Vsega v Uradu predsednika republike ne moremo delati. Tu je kar nekaj civilne družbe, ki smo jo angažirali, javlja se tudi veliko posameznikov. Vprašanje je, kako jih nekako spraviti skupaj, zato da imajo neko točko, kjer se dobivajo, kjer se izmenjujejo informacije in se naredijo dogovori za sodelovanje s humanitarnimi organizacijami, kam, kje, kdo bi se angažiral, skratka neka povezovalna točka. Zato bo treba najti neko obliko, verjetno nevladno organizacijo, ki bi potem s tem namenom delovala, verjetno tudi naprej za druge probleme. To je to razmišljanje, ki pa se mora še dokončno oblikovati. Prosili smo Norvežane, ki so pred kratkim ustanovili podobno fundacijo, da nam tudi oni posredujejo svojo izkušnjo in bomo morda tudi mi po njihovem vzorcu koncipirali našo. Seveda to bodo ustanovili državljani, ta civilna družba in ne urad predsednika ali vlada, to bo nevladna organizacija.
Kar se tiče znanih osebnosti po svetu, jih skušamo angažirati zato, da bi skupaj naredili nek javni poziv v svetovnih medijih, da se dvigne zavest, da se ljudje vključijo v humanitarno akcijo z donacijami, da napravijo pritisk na svoje politične voditelje, da le najdejo neko rešitev, da stopijo skupaj. To je namen, ustvariti širši pritisk. Vsak dan govorim z njimi in skušamo to vzpostaviti.
Dogovorili smo se tudi, da bi potem, ko skušamo govoriti o nekem velikem oglasu v največjih svetovnih medijih, kjer bi se pojavile te znane osebnosti in bi tudi apelirale na angažiranje ljudi, da bi tudi doma napravili z našimi nevladnimi humanitarnimi organizacijami, nek tak javni poziv. Tudi nek tak oglas, kjer bi se slovenske osebnosti podpisale in pozvale državljane, da se vključijo. Hkrati pa tudi povprašali medije, da se sami vključijo in morda zagotovijo brezplačne oglase v ta namen. Da humanitarne pomoči že na prvi točki ne bi uporabljali na tak način, ampak raje za ljudi v Darfurju.
- Vprašanje: Zanima me, kakšen odziv javnosti pričakujete v zvezi z današnjo odločitvijo vlade v glede napotitve inštruktorjev v Irak? Mislite, da bo nasprotovanje veliko?
Dr. Drnovšek: Odvisno, kako jim boste to predstavili mediji. Če jim boste predstavili tako, kot sem vam recimo jaz povedal, mislim, da bodo razumeli in ne bodo nasprotovali.
- Vprašanje: Glede vaše poti v Darfur, s kom se nameravate sestati?
Dr. Drnovšek: Zaenkrat v tej situaciji ne nameravam iti v Darfur, ker to ne bi imelo smisla. Vidim, da so ključne točke drugje, da jih je treba drugje aktivirati. Če grem zdaj v Darfur, tam ne bom mogel prav veliko narediti. Treba je narediti nekaj s sudansko vlado, s Čadom in mednarodno skupnostjo, OZN itn. To je zdaj ključno. V tej fazi Darfurja ne planiram, pač pa planiram, kot sem rekel, Sudan, Čad in še kaj.
- Vprašanje: Sprva je bil namen obisk v Darfurju?
Dr. Drnovšek:Takšen je bil namen, vendar se je situacija poslabšala. Potem smo ugotovili, ker smo mislili iti že s prvim kontingentom humanitarne pomoči tja in smo ugotovili, da je to nemogoče. Da moramo najprej rešiti kaj drugega, če želimo to narediti. Humanitarni delavci se umikajo iz Darfurja, ker se je situacija zaostrila prav v zadnjih tednih, zadnjih dneh.
Hvala lepa.