arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Gimnazije Trbovlje (Trbovlje, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Zdravica predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška na uradni večerji, ki jo gosti predsednica Republike Finske ga. Tarja Kaarina Halonen

Helsinki, Finska, 02/25/2004  |  govor


Spoštovana gospa predsednica, gospod Arajärvi, ekscelence, dame in gospodje, dragi prijatelji,
v veliko čast in resnično zadovoljstvo mi je, da sem na obisku v tej prelepi in prijateljski državi. Dovolite, da izrazim svojo iskreno hvaležnost za topel sprejem in prisrčno gostoljubje, ki sem ga s svojo delegacijo deležen med bivanjem na Finskem. Prišel sem v deželo, s katero nas povezujejo ne le dobri medsebojni odnosi, temveč tudi skupne težnje in pričakovanja za prihodnost.Slovenija se bo 1. maja pridružila Finski kot polnopravna članica Evropske unije. Danes, ko se oziramo na prehojeno pot, z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo dosegli veliko. Zavedamo pa se, da vsega tega, kljub naši odločenosti in pogumu, sami brez prijateljev ne bi zmogli. Finska je nedvomno tista država, ki je od samega začetka razumela pomen združene Evrope in nudila svojo podporo v odločilnih trenutkih. V Sloveniji še posebej cenimo dejstvo, da je pred osmimi leti ravno Finska prva ratificirala Sporazum o pridruženem članstvu Slovenije k Evropski uniji. Odtlej so se stiki med Slovenijo in Finsko samo še krepili, tako na političnem kot na gospodarskem in drugih področjih.

Gospa predsednica, dragi prijatelji,
Finska je tudi v lanskem letu nadaljevala s hitrim gospodarskim razvojem in višjo stopnjo rasti gospodarstva kot druge države Evropske unije. Svetovni ekonomski forum ter Svetovna banka ocenjujeta Finsko kot državo z najbolj razvito informacijsko družbo ter najbolj konkurenčnim gospodarstvom na svetu. Dovolite, da izrazim spoštovanje, ki ga Slovenija čuti do Finske. Vaša država je Sloveniji vzor, saj je dosegla izjemne uspehe pri promociji gospodarske rasti in razvoja ter krepitvi bogastva in varnosti svojih prebivalcev. Zato si želim, da bo znanstveni forum o vlogi znanja in znanosti ter konkurenčnosti manjših držav, organiziran v okviru mojega obiska, dosegel svoj namen. Za Slovenijo so dragocene vaše izkušnje o povezanosti med državo, znanostjo in gospodarstvom, ki na Finskem daje pomembne rezultate. V Sloveniji si tudi želimo, da ugodno ozračje dobrih in prijateljskih odnosov v večji meri izkoristimo za poglobitev našega sodelovanja na gospodarskem področju. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se obetajo in odpirajo nove možnosti, za katere smo prepričani, da jih bosta državi znali izkoristiti v obojestransko korist. Spodbudno je, da blagovna menjava med državama narašča. Prepričan sem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje in da bomo s skupnimi napori dosegli uravnoteženost pri trgovanju. V tem smislu si želim, da bi tudi moj obisk prispeval h krepitvi gospodarskega sodelovanja. Predstavlja namreč priložnost za dvig prepoznavnosti Slovenije in njenih gospodarskih potencialov ter navezavo novih poslovnih vezi med člani gospodarske delegacije, ki me spremlja, in finskimi podjetji ter institucijami. Pospeševanje neposrednih stikov med našimi podjetniki, vlagatelji in turističnimi delavci je nasploh potrebno podpreti ter obravnavati kot prednostno nalogo.

Spoštovani,
zemljepisni oddaljenosti navkljub sta si Slovenija in Finska zelo blizu. Sta manjši državi, usmerjeni v prihodnost in navajeni trdega dela, povezuje pa ju tudi zavezanost evropskim vrednotam. S tem imam v mislih pomen, ki ga oboji pripisujemo enakopravnosti med spoloma, zaščiti manjšin, krepitvi človekovih pravic, kot tudi trajnostnemu razvoju, socialnemu ravnotežju in varstvu okolja. Druži nas torej prepričanje, da Evropska unija ni samo povezava gospodarskih in političnih interesov, pač pa tudi moralni projekt. Oboji si želimo Evropo, ki bo imela važno vlogo pri reševanju perečih globalnih vprašanj revščine, okolja ter medetničnega in medverskega dialoga. Zato bi tudi rad izkoristil to priložnost in Vam čestital, gospa predsednica, za Vaš osebni prispevek na tem področju kot sopredsedujoče Svetovni komisiji za socialno dimenzijo globalizacije. Prepričan sem, da bo poročilo "Pravičnejša globalizacija: ustvarjanje priložnosti za vse", ki ste ga včeraj predstavili v Londonu, pomembno prispevalo k iskanju rešitev, ki jih potrebuje današnji kompleksen svet, v duhu naših skupnih evropskih vrednot.

Naši državi prav tako druži prepričanje, da je raznolikost Evrope njena največja prednost, ki pa zahteva medsebojno potrpežljivost in strpnost. Finska je dala izjemen prispevek k vzpostavitvi medevropskega dialoga še v času hladne vojne, ko je bila s pomočjo njenega posredovanja in po nekajletnih intenzivnih pripravah sprejeta Helsinška sklepna listina. Naslednje leto, ko bomo obeležili 30-letnico njenega podpisa, bo Slovenija predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je naslednica helsinškega procesa. Tudi zato računam, da se bodo v prihodnjih mesecih politični stiki med našima državama še dodatno okrepili, saj nam je skupna volja, moč in samozavest, da sodobna dogajanja v svetu ne le spremljamo, ampak se jih tudi udeležujemo z enakovrednimi vlogami in nalogami ter jih sooblikujemo.

Spoštovani,
preden končam, bi želel spomniti, da Slovenijo in Finsko povezuje tudi pomembna zgodovinska izkušnja. Kot sodobni državi sta se obe vzpostavili iz kljubovanja močnejši sili in prepričanja, da si mora vsak narod pisati svojo sodbo sam. O tem se bodo lahko prebivalci Helsinkov prepričali jutri ob odprtju razstave z naslovom "Tam za hribi je tako kot tukaj", ki razgrinja evropska poglavja slovenske zgodovine prejšnjega stoletja. Sicer pa je bilo plemenito hrepenenje po svobodi skupno tudi našima največjima pesnikoma in avtorjema naših nacionalnih himen Francetu Prešernu in Johanu Ludvigu Runebergu, ki sta v času evropske "pomladi narodov" zagovarjala humanistično vizijo enakopravnosti in pravice do samobitnosti. Tudi zato morajo biti naši načrti in sodelovanje usmerjeni v prihodnost, v izgradnjo nove Evrope enakopravnih in med seboj tesno povezanih narodov, ki bodo skupno in posamično prispevali k njeni podobi. Čaka nas torej še veliko dela in izzivov, a kot pravi vaš pregovor: "Nov dan pokaže novo pot".

S temi besedami mi, draga gospa predsednica, gospod Arajärvi, ekscelence, dame in gospodje, dovolite, da nazdravim prijateljstvu naših držav in narodov, naši skupni prihodnosti in vsem vam, dragi prijatelji.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani