arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Gimnazije Trbovlje (Trbovlje, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

O takšnih temah ne sme biti tekmovanja med vlado in opozicijo – intervju za Večer

Ljubljana, 12/13/2003  |  intervju


Klikni za povečavo "Lahko rečemo, da smo vsi krivi za kakšno krivico. Krivi ali pa zaslužni pa smo tudi, da jih ni bilo veliko več," je predsednik države Janez Drnovšek ocenil, koliko je vrh države "kriv" za izbrisane.

- Več kot leto je minilo, kar ste bili po desetletju vodenja vlade izvoljeni za predsednika države. Kakšna je razlika med biti premier in biti predsednik?

"Razlika je kar velika. Moralo je miniti nekaj mesecev, da sem se odvadil prejšnje funkcije. Reakcij na vsakodnevne dogodke in probleme v skupnosti, ko se izvršilna oblast mora odzivati. Predsednik pa, kot je vloga opredeljena v ustavi, tega ne dela. Imeti mora distanco do vsakodnevnega političnega življenja. Vloga predsednika je - ob tem, da predstavlja državo - da je dejavnik stabilnosti države. Nastop predsednika je nujen in potreben, če gre kaj v državi hudo narobe. Če gre za pomembne odločitve in dogodke, je prav, da pove svoje stališče. Ni pa primerno in ne potrebno, da bi se predsednik vmešaval v vsako stvar. Drži pa hkrati, da pri nas malokdo ve in želi vedeti, kakšna je vloga predsednika države po ustavni ureditvi."

- V brunarici na Brdu pri Kranju ste kot predsednik vlade prvič govorili z najvišjimi cerkvenimi predstavniki in začeli urejati odnose države s Cerkvijo. Se takšni, javnosti skriti pogovori še dogajajo?

"Še se, z ljudmi z različnih področij. Ne bi rekel, da so skriti. Niso tajni. Ampak enostavno o njih javnosti ne obveščamo posebej, ne napovemo priložnosti za fotoreporterje, ne pišemo izjav. So pač pogovori, v katerih se poskušam seznaniti z določenimi problemi, ohranjati ali vzpostaviti stike, da imam pregled nad položajem in da sem pripravljen, ko in če bi moral nastopiti. Kakšni problemi se pa lahko zmanjšajo ali odpravijo tudi v neformalni komunikaciji."

Klikni za povečavo Čari populizma

- Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je javno razpravo o izbrisanih in zahtevo za referendum primerjal z dogajanjem v nacistični Nemčiji in dogajanjem ljudstva v bivši Jugoslaviji. Ali s takšno prispodobo soglašate?

"Ne. Takšne asociacije ne pomagajo veliko. Če duh neke nestrpnosti in ksenofobije morda že uide iz steklenice, ga ne bomo spravili nazaj, če bomo diskvalificirali drug drugega."

- Večina v parlamentu je ustavnemu sodišču predlagala, naj referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih prepove. Ali to pomeni, da so ljudje nevarni?

"Ne. Dodal bi k tistemu, kar je povedal Hanžek: podoba o Sloveniji je na podlagi primera izbrisancev preveč negativna. Naša zakonodaja iz časa osamosvojitve je bila v preteklih letih pozitivno ocenjena pri institucijah Sveta Evrope in OZN. Po osamosvojitvi je 173.000 ljudi iz drugih republik dobilo državljanstvo. Po logiki zakonodaje, ki je nastala še med prejšnjo, Demosovo vlado, je bila vsem ponujena možnost izbire med slovenskim državljanstvom in statusom tujca, torej da izbirajo med novo državo Slovenijo in svojo republiko. Ne morem verjeti, da je kdo takrat načrtno programiral diskriminacijo. Večina ljudi se je odločila za državljanstvo, nekateri se niso. Tisti, ki so pripravljali zakonodajo in jo izvedli, najbrž niso računali, da si številni ljudje v tistih razmerah niso bili sposobni urediti statusa v predvidenih rokih. A da bi za to obtoževali vse Slovence, da so genocidni, da namerno povzročajo krivice, pa ni prav.

Če so bile nekaterim ljudem storjene krivice, jih je prav popraviti. Tako je ustavno sodišče tudi razsodilo. Kar se pa referenduma tiče, pravniki pravijo, da o razsodbah ustavnega sodišča ne moremo odločati na referendumu, tudi o temeljnih človekovih pravicah ne. Dodal bi, da v tem položaju, če bodo stvari šle tako naprej, referendum lahko prispeva k povečanju nestrpnosti, k slabšanju odnosov."

- Ni tak razplet dokaz voditeljske nemoči, ko vladajoči politiki z opozicijo vred večine javnosti niso sposobni prepričati o pravilnosti strpne in zmerne politike?

Klikni za povečavo "Očitno zmerna politika ni bila dovolj prepričljiva, po drugi strani pa nekateri podlegajo čarom populizma in izkoriščajo priložnost, ki se jim je ponudila. Nekaj nestrpnosti ali nepotrpežljivosti v razpravi pa so pokazali tudi tisti, ki zagovarjajo strpnost in bi radi popravili krivice. Vse to povzroča reakcije in napetosti. In s tem se ni dobro igrati. V desetletju smo v Sloveniji postopno vzpostavili položaj, ko je mogoče neobremenjeno živeti, ko vprašanje, od kod je kdo, ni bilo pomembno. Takoj po osamosvojitvi je bilo drugače, bilo je nekaj obremenjenosti, že zaradi vojne, položaja na Balkanu, tudi nekaj nestrpnosti in ksenofobije. Z leti je to minilo. Zdelo se je, da je država postala normalna, da so vojne zamere pozabljene.

Zdaj je pa ustavno sodišče izdalo sodbo, ki skuša po ocenah nekaterih krivice popraviti na preveč velikodušen način. A prvenstveno sodba popravlja krivice, ki jih je sodišče ugotovilo. In jo je treba spoštovati. Ne smemo se prepustiti temu, da bi to bil povod za prebujanje demonov nestrpnosti in vsega, kar smo že pustili za seboj. Ali je politika kriva? Najbrž smo vsi nekoliko krivi, očitno stvari še niso tako daleč zakopane, da jih ne bi bilo mogoče izkopati."

- Je mogoče, da je bil predsednik vlade Tone Rop premalo pazljiv in ni poiskal dogovora tudi z največjimi opozicijskimi strankami, da bi razpravo lahko umiril?

"Mislim, da bi bilo koristno najti skupni jezik in upoštevati dobronamerne predloge. Prav je, če se o takšnih vprašanjih pogovarja z opozicijo. Tu ne sme biti tekme med vlado in opozicijo, nabiranja političnih točk. Zdaj so stvari že malo ušle, a ne toliko, da pogovora ne bi moglo biti. Lahko je še slabše, referendum lahko še poslabša položaj in razplamti strasti. Še je možnost in še je dovolj časa za dogovarjanje z opozicijo in med politiki, da bi ustavili vse skupaj. Ne bi bilo primerno, da bi to bila glavna volilna tema."

- Ste videli izobešene plakate, s katerimi mladi levičarski aktivisti kažejo krivce v politični eliti, tudi z vašo sliko?

"To sem videl. Kaže na zelo površen pogled, nepoznavanje dogajanja. Lahko rečemo, da smo vsi krivi za kakšno krivico. Krivi ali pa zaslužni pa smo tudi, da jih ni bilo veliko več. Povsod drugod na Balkanu jih je bilo več. V Sloveniji ni bilo velike vojne, ni bilo veliko žrtev, ni bilo velike škode. Najbrž tudi zaradi pametne politike. Da je takrat lahko prišlo tudi do kakšne napake, pa je človeško. Bistveno je, če napake ugotovimo, da jih popravimo. Nikoli prej pa ni bilo v politiki ali v medijih o tem nič slišati, tudi ustavno sodišče ni takrat nič razsodilo. Če bi ta stvar bila tako očitna in bi bilo razvidno, da je bilo velikih krivic, bi reagirali.

Vlado sem prevzel, ko se je izbris že zgodil, in na to nas nihče ni opozarjal. Kasneje so v vlado, tudi na mene, prihajale pritožbe o težavah pri urejanju statusa. Takrat sem ustanovil službo, ki smo jo imenovali Vox in je ljudem pomagala pri reševanju težav, intervenirala pri uradnikih, denimo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so te vloge stale. Služba je pospeševala urejanje statusov in marsikaj se je rešilo. Nikoli pa ni bilo razvidno, da bi šlo za množičen pojav, da je tega tako veliko. Tudi gospod Ljubo Bavcon, ki me je leta 1994 prišel opozorit, je navajal konkretne primere in z njim sem se v celoti strinjal. Takrat sem dal resornim ministrom obvezno navodilo, naj čim hitreje najdejo ustrezne rešitve. Nihče ni ocenjeval, da moramo spremeniti zakonodajo, predvsem čim hitreje odločati o konkretnih primerih. Birokracija je bila in je še danes velikokrat prepočasna in brezdušna. Ne samo pri nas, v glavnem povsod."

Obljubljati več sociale ni realno

- Država je tikpred vstopom v Evropsko unijo. Koga mora biti zaradi tega strah?

"Da bi moralo biti koga strah? Možno je, da se kdo še ni sprijaznil z dejstvom, da bo Slovenija postala članica Evropske unije, in morda še bolj, da bo postala članica zveze Nato. A ne bi ugibal. Ste hoteli namigniti, da se problemi z izbrisanimi povečujejo, da bi v zadnjem trenutku poslabšali podobo Slovenije in zavrli pristop?"

- Ne. Vstop v Evropsko unijo pomeni spremembo, ki lahko nekatere sloje v družbi prizadene bolj, nekatere manj.

"Spremembe imajo vedno posledice. Marsičemu smo se že prilagodili, evropskim standardom smo že v veliki meri prilagodili sistem in institucije. Nekatere stvari se bodo še pokazale, a mislim, da tega ne bo veliko. Gremo pa nepovratno v evropski smeri in nekaterih načinov obnašanja in delovanja, na katere smo bili navajeni v preteklosti, ne bo več, ne bo pogojev zanje. Nekateri so se morda bolje počutili brez Evrope, večina državljanov in državljank pa ne. In prepričan sem, da jim bo veliko bolje v evropski prihodnosti."

- Vladajoča koalicija je poleti napovedovala zategovanje pasu, da bi bilo manj stresov pri vstopu v Evropsko unijo. Borut Pahor je takrat ocenil, da če se bo nadaljevala stara, negospodarna politika, bi to dolgoročno ogrozilo položaj socialno šibkih, in dodal, da bi z gospodarnim ravnanjem države in hkratno razbremenitvijo socialno najbolj šibkih Slovenijo v naslednjih 15 letih mogoče pripeljali med pet najbolj razvitih držav v Evropski uniji. Se strinjate?

"To je zelo ambiciozen cilj. Razbremenitev socialno šibkih pomeni več socialne države, kar obremeni gospodarstvo. Vedno iščemo ravnotežje, koliko socialne države, da ne bo preveč ogrožena konkurenčnost podjetij. Slovenija lahko gre hitro naprej. Doslej smo večino energije usmerjali v to, da pridemo v Evropo, prilagodimo institucije, sistem, zakone, vso pravno zgradbo. Zdaj pa se moramo v okviru evropskih pravil igre najbolje znajti in delovati."

- Ali ni nenavadno, da ima denimo v Nemčiji kancler Gerhard Schröder velike težave, ko skuša izpeljati program varčevanja, v Italiji so zaradi napovedi pokojninske reforme množične demonstracije, v Sloveniji pa vlada napoveduje reforme v nasprotni smeri, ki naj bi olajšala položaj socialno šibkim?

"Čeprav smo bili v zadnjem desetletju velikokrat kritizirani, smo izbirali optimalno razmerje med socialno državo in gospodarsko uspešnostjo, ki smo jo lahko imeli. Obljubljati več socialne države ni realno, vsaj ne več skupnih sredstev za to. Morda boljšo porazdelitev znotraj tistega, kar je, in da bi s tem bilo mogoče doseči večji učinek. Da bi bistveno več dali za socialne namene, je pa nemogoče. Gospodarstvo je na robu obremenitve, ki jo lahko zdrži. Gospodarstva ni mogoče bolj obremenjevati. Preživeti mora v konkurenčni borbi, drugače na koncu ne bo več denarja niti za socialo, če gospodarstvo ne bo zdržalo. To je klasična dilema politike in tudi najtežja odločitev.

Nemške reforme pomenijo zmanjševanje socialne države, zato je veliko nasprotovanj, kritike. A tega so se lotili, ker je Nemčija že nekaj let v popolni gospodarski stagnaciji, nemška lokomotiva ne vleče več. Socialdemokratska vlada je na koncu morala začeti drugačno politiko, čeprav je to v nasprotju z njenimi načeli. Ker drugače ne gre. Kaj v Sloveniji? Strinjal bi se, da je morda treba narediti prerazporeditev. Za zdravstvo se zdi, da je nekoliko podhranjeno tudi finančno, in tu utegnejo biti v prihodnosti precejšnji problemi. Ni pa vse rešljivo samo z dodatnim denarjem, tudi v sistemu je mogoče kaj narediti. Če bomo dali več za zdravstvo, bo treba kompenzirati drugje, kar ne bo enostavno.

Predvsem moramo najti rešitev, kako gospodarstvo čim bolj pognati v evropskih razmerah, kako vzpostaviti čim več podjetništva, inovativnosti, kako izrabiti primerjalne prednosti, ki so po moji oceni predvsem v kvaliteti dela posameznikov, ki so sposobni, iznajdljivi in jim moramo omogočiti, da bi lahko šli naprej. Precej lahko prispeva država, če bo zmanjšala administriranje. Ko sem še vodil vlado, smo začeli protibirokratski program, da bi olajšali življenje ljudem z manj države, z bolj prijazno državo, kar bi olajšalo tudi podjetništvo in inovativnost. Narobe je, da se podjetniki najprej soočajo z birokratskimi zmaji in potem s konkurenco."

HDZ kot priložnost za nov začetek

- Na volitvah na Hrvaškem je dokaj odločno zmagal HDZ. Kako ocenjujete predsednika Iva Sanaderja kot politika? Ga osebno poznate?

"Ne tako dobro kot ostale hrvaške politike. Ni bil neposredno moj sogovornik. A tako bi rekel: nova vlada je priložnost za nov začetek, tudi v odnosih med državama. Hrvaška - prepričan sem, da bo to vedel tudi novi premier - bo morala urediti odnose s Slovenijo, to je v interesu obeh držav, in morda se bo dalo s to vlado celo več doseči, kot se je s prejšnjo. Ne bi bil presenečen, če bi se. Pričakujem in upam, da bo naša vlada sprožila kakšno iniciativo, poskušala najti nov jezik in rešiti probleme, ki so ostali."

- Pred volitvami na Hrvaškem je eksplozivno odmevala dilema, čigavo je Jadransko morje. Je te zgodbe konec ali se bo potencirala?

"Te zgodbe ni konec, seveda ne. Hrvati so razglasili svojo ekološko-ribolovno cono, ki bo začela veljati v enem letu. Torej novembra 2004, tik pred našimi volitvami. V tem času pa nameravajo najti sporazumno rešitev s sosedi. To leto naj bi torej bilo leto pogajanj. Če ne bo dogovora, pa so Hrvati že sprejeli zakon, ki pomeni enostransko uveljavitev njihove cone. To bi pomenilo nadaljevanje spora in bi bilo slabo za Slovenijo in za Hrvaško, če bi se zgodilo. Skoraj nujno je treba poiskati rešitve. Veliko lažje bi bilo rešiti vse te dileme na podlagi sporazuma o meji..."

- Z nekdanjim premierom Ivico Račanom ste dosegli dogovor o meji. Je bil del dogovora tudi, da bi bil naslednji korak, če bi bil uveljavljen sporazum, reševanje zagat z nekdanjimi varčevalci Ljubljanske banke?

"Takšen je bil namen. Ni bila obveza, namen pa je bil tak. S premierom Račanom sva se v začetku dogovorila, da poskusiva rešiti vse probleme. Ne da bi bili direktno med seboj povezani. Rešili smo problem nuklearke, tudi meje na vladnem nivoju, in če bi to bilo res rešeno, bi prešli tudi k Ljubljanski banki. Prepričan sem, da bi tudi to danes že bila končana zgodba, če ne bi nastala blokada na Hrvaškem, ko Račan ni nadaljeval uveljavljanja sporazuma zaradi kritik javnosti. Če bi ratificirali mejni sporazum in nuklearko, bi bila vzpostavljena klima, da bi lahko rešili tudi še zadnji problem, dolg Ljubljanske banke. A potem se je vse ustavilo, ker Hrvaška ni nadaljevala, kar je bilo dogovorjeno, in začela se je negativna spirala enostranskih ukrepov, obtoževanj."

- Vlada, ki ste jo vodili, je predlagala paket ustavnih sprememb, s katerim bi predsednik države dobil nekaj vloge pri postavljanju vlade, imenovanju sodnikov. Je slabo, ker je parlament vse to zavrnil?

"Ne bi uporabil izraza slabo. Bilo bi pa boljše od sedanje rešitve in bolj primerljivo s podobnimi državami."

- Skupina poslancev je kasneje predlagala, da bi država spremenila simbole, ki jih ima zadnjih deset let. Podpirate to zamisel? Ali so simboli, ki jih imamo, dovolj dobri?

"Spreminjati simbole ni enostavno. Nisem prepričan, da bo ta poslanski poskus uspel. Zelo težko se bo dogovoriti. Državni simboli morda res kdaj preveč spominjajo na simbole drugih držav, a to ni kritično. Prepoznavnost države je bolj odvisna od dela na drugih področjih, od uspešnosti države, usmeritve, ki jo pokaže. Državni simboli na to bistveno ne vplivajo. Simbolov, ki jih imamo, smo se v zadnjem desetletju navadili. To ne pomeni, da ni mogoče poiskati tudi kakšnih boljših, to možnost dopuščam. In če bi bilo mogoče doseči širok konsenz, bi to bilo dobro. A tudi če tega dogovora ne bo in bomo ohranili simbole, ki jih imamo, ne bo nič narobe."

Ko je pravica v zamudi

- Boste Florjano Bohl, ki je parlament ni potrdil, znova predlagali za šefico računskega sodišča?

"Objavljen je nov razpis. Odvisno bo od tega, kdo se bo na razpis prijavil, kakšni bodo kandidati."

- Vas zavrnitev osebno prizadene?

"Ne. Omejen sem bil pri kandidiranju najprej s tistimi, ki so se za ta položaj prijavili, nihče od prijavljenih kandidatov pa v prvem krogu pogovorov, ki sem jih opravil s poslanci, ni imel večine za izvolitev. Predstavniki poslanskih skupin so imeli zelo različne zamisli in skupnega imenovalca ni bilo mogoče najti. Zbral sem dodatne informacije in po oceni strokovne usposobljenosti sem predlagal kandidatko. Po dodatnih pogovorih je kazalo, da jo bodo podprli, a rezultat glasovanja je bil drugačen."

- Ko ste pred desetletjem prevzeli vlado, je služba družbenega knjigovodstva veljala za strah in trepet, ko je šlo za nadzor rabe javnega denarja. V zadnjih letih se zdi, da mediji prevzemajo vlogo odkrivanja nepravilnosti, računsko sodišče pa dela bolj obrobne analize. Je vtis napačen?

"Računsko sedišče se je v teh letih vzpostavilo in naredilo tudi veliko kritičnih poročil. Tudi o delu vlade je recimo že izreklo negativna mnenja. Verjetno so danes okoliščine sploh drugačne, mediji pa imajo pomembno vlogo pri transparentnosti vseh dogajanj, tudi poslovanja z javnim denarjem. Računsko sodišče se je kot nova institucija vzpostavilo, razvoj morajo nadaljevati in postati še boljši nadzornik poslovanja z javnim denarjem."

- Je učinkovitost odvisna od tega, kdo vodi, ali od pristojnosti, ki jih parlament določi z zakonom?

"Zakon je bil popravljen, tudi na predlog samega računskega sodišča, da bi lahko bilo bolj učinkovito. Pomembna pa sta tudi vodenje institucije in strokovnost ljudi, ki so v njej."

- Podobno tudi pravosodnemu ministru Ivu Bizjaku (SLS) ni uspelo prepričati večine v parlamentu, da bi za predsednika vrhovnega sodišča ponovno imenovali Mitjo Deisingerja. Je po vaši oceni sokriv za sodne zaostanke?

"Ne bi rekel, da je sokriv. Trudil se je, s programom Herkules denimo, da bi jih zmanjšal. Najbrž je plačal ceno za splošno nezadovoljstvo s sodstvom. Ker je na najbolj izpostavljeni sodni funkciji. Ni pa imel pristojnosti, da bi lahko bistveno vplival na razmere v sodstvu. Neizvolitev je bolj pokazala odnos do sodstva v celoti."

- Lahko pa tudi stisko politikov po ponavljajočih se kritikah iz Evropske unije, da država pri sodnih zaostankih šepa, in nemoči, da bi kaj storili.

"Veliko kritik je na pravosodni sistem. Kar se tiče Evrope: ponekod je položaj na področju pravosodja boljši, povsod pa ne. Je pa dejstvo, da ljudje preprosto morajo imeti dovolj zaupanja v učinkovitost pravosodnega sistema in v pravičnost sistema. K temu sodi, da morajo do pravice priti v razumnem času. In sodni zaostanki to onemogočajo. Pritisk javnosti na sodstvo je pozitiven. Znotraj sodstva sicer ni vse enako, a v celoti se, kot kaže, še ni povsem prilagodilo spremembam ob prehodu v novi sistem. Sprejete so bile tudi številne spremembe zakonodaje. Tako temeljito in večkrat smo morali spremeniti sistem, da je sodstvo verjetno vsem spremembam težko sledilo in je to tudi prispevalo k zaostankom in splošnemu nezadovoljstvu. Krivcev je več, nekaj je tudi objektivnih razlogov, malo je kriva zakonodaja, ki bi včasih lahko bila boljša in smo jo dograjevali. A v 12 letih obstoja države, če to primerjamo z več stoletji vzpostavljanja pravne države drugje, denimo v Angliji, smo težko akumulirali dovolj znanja in pravne tradicije za boljše rezultate."

- Je Slovenija del protiteroristične koalicije z ZDA?

"Smo del svetovne protiteroristične koalicije. Vse demokratične države so del te koalicije, ker nihče ne sprejema terorizma kot načina reševanja sporov in problemov v svetu."

- Interpretacije položaja, v katerem so se znašle ZDA v Iraku, so zelo različne. Celo, da se ponavlja Vietnam. Kako ga vi ocenjujte?

"Zelo težak je, zapleten. Američani niso v lahkem položaju, to je dejstvo. Več težav je, kot so pričakovali. Splošna ocena je, da se je vojni del operacije končal hitro in uspešno, kasneje se je pokazalo, da je težav veliko več, kot je bilo predvideno, vse več je terorističnih napadov in na to je težko odgovoriti. Najbrž tudi zato Američani ponovno ocenjujejo položaj in se približujejo evropskim pogledom, da bi upravljanje države in oblast hitreje predali Iračanom."

- Najbrž pa ni v interesu Slovenije, da bi se ZDA skrajno naglo umaknile iz Iraka?

"Ne, to ni v interesu nikogar, niti Francozov in Nemcev ne, ki niso soglašali z vojaškim posegom v Iraku. Nihče ne misli, da bi bilo dobro, če bi se Američani zelo naglo umaknili iz Iraka, še posebno, če bi se umaknili na način, ki bi pomenil kaos v Iraku. Položaj morajo konsolidirati, sicer bo tam nastalo še novo žarišče napetosti, terorizma, skrajnosti."

- Kako ocenjujete politiko Poljske, ki se je pridružila vojaškemu posredovanju v Iraku in izbrala zelo dejavno politiko, če jo primerjamo s slovensko?

"Poljska se je bolj angažirala, tudi z vojaškimi silami v Iraku. V Sloveniji so bila mnenja zelo različna in veliko je bilo nasprotovanj možnosti, da bi se Slovenija kakorkoli pridružila vojaškemu posredovanju. Poljske razloge težko ocenjujem, a očitno je, da jim je zavezništvo z ZDA zelo pomembno in da v ZDA vidijo garanta svoje varnosti. V Poljski je najbrž ostalo več občutka ogroženosti še iz časov Sovjetske zveze, ki je bila realna in je trajala desetletja. ZDA so ji bile že takrat jamstvo in izhod in to vlogo imajo še naprej. Če koga šteješ za zaveznika in računaš na njegovo pomoč pri svojih težavah, potem mu moraš pomagati, ko te prosi za pomoč. Slovenija svoje zavezništvo kaže v jugovzhodni Evropi in od zdaj tudi v Afganistanu."

Poslanci se sami ne bodo razpustili

- Je prav, da je sodišče obsodilo Tomija Slugo, ker je ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu poslal grožnjo po elektronski pošti, da bo v Sloveniji ubit?

"Ne morem ocenjevati odločitve sodišča. Ampak očitno tudi sodišče glede na vrsto kazni, ki je bila samo simbolična, pogojna, tega ni vzelo kot pravo teroristično grožnjo."

- Sami ste včasih del internetne skupnosti, ki je v besedah zelo svobodna. Je to olajševalna okoliščina?

"Po internetu se res marsikaj piše. To je olajševalna okoliščina, zlasti ker je logično: če bi kdo res mislil na teroristični napad, najbrž tega ne bi sporočal po internetu."

- Vam prejšnji predsednik Milan Kučan svetuje, kako opravljati delo predsednika države?

"Ne, se pa včasih vidiva."

- Naslednje leto bodo kar dvojne volitve. Lahko to pretrese državo?

"Ne bi smelo."

- Opozicija je predlagala, da bi skrajšali mandat parlamentu in izvedli evropske in parlamentarne volitve hkrati, koalicija je odgovorila, da so jim volivci pred štirimi leti dali poln mandat in da to ne pride v poštev. Ste za hkratno izvedbo volitev?

"Bilo bi racionalno združiti volitve. Tudi ljudje bi to ocenili za racionalno, če bi jih vprašali. Ampak nisem pričakoval, da se bodo poslanci odrekli trem mesecem mandata. Pri nas je izjemno težko priti do predčasnih volitev. To smo poskušali, če se spomnite, leta 2000. Pa ni uspelo. Sistem je tak, da ni druge možnosti, kot da se poslanci sami razrešijo, da z dvotretjinsko večino odločijo o razpustitvi parlamenta, šele potem predsednik lahko razpiše predčasne volitve. V drugih sistemih ima predsednik možnost, da sam razpusti parlament, ampak pri nas ni druge možnosti, kot da se odločijo poslanci sami. In dvomim, zelo težko jih bo prepričati, da bi se sami razpustili."

- Gospod predsednik, pred leti je javnost pretresala možnost, da se vam je ponovilo rakavo obolenje. Ker se pogovarjamo, smo v medijih najbrž pretiravali. Kaj pravijo zdravniki danes?

"Zdravniki predvsem mene sprašujejo, kako sem, kako se počutim. Dobro se počutim. Vedno sem potrkal po mizi, kadar so me to vprašali in rekel, da dobro."

- Pregledi so redni?

"Ja, so. Stanje je še naprej približno takšno, kot sem ga javnosti pojasnil maja lani."

Predsednik in Prevent

- V parlamentu preiskovalna komisija, ki preiskuje ozadja poskusa uboja novinarja Mira Petka, proučuje izjave, da naj bi bili nekoč kot predsednik vlade posredovali za dodatne dovolilnice za Prevent. Kako ste ravnali?

"Moje edino srečanje s Preventom je bilo leta 1999, ko sem to podjetje obiskal, odpirali so nov obrat, pomembno investicijo, in takrat smo imeli pogovor z vodstvom, kjer so predstavili tudi težave, ki jih imajo z dovolilnicami. Opozorili so, da je ogrožen izvoz v Nemčijo. So eden največjih slovenskih izvoznikov. Po dejstvih, ki so mi jih takrat predložili, je bilo treba problem reševati. Podjetje, ki zaposluje zelo veliko ljudi na Koroškem in veliko izvaža, je treba poslušati, če ima argumente. Vendar v okviru rednih postopkov in procedur ministrstva za promet. Če te ne bi zadostovale, bi lahko sprožili nova pogajanja z Avstrijo. V postopek konkretnega razdeljevanja dovolilnic pa se nisem vmešal ne v tem ne v drugih primerih."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani