arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z veslaško reprezentanco Slovenije (Ljubljana, 06.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Izjava predsednika republike po pogovorih s predstavniki sindikatov

Ljubljana, 11/23/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavo

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predstavnike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.


Predsednik dr. Drnovšek je po končanih pogovorih v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):

ikona avdioIzjava za javnost po pogovoru predsednika dr. Janeza Drnovška s predstavniki sindikatov (3,1 MB)


Lepo pozdravljeni, pravkar smo končali naš pogovor. Predstavniki sindikatov so me pred kratkim prosili za razgovor o aktualnih vprašanjih, predvsem tistih, ki so povezana z reformnim paketom vlade in kjer imajo sindikati na nekatere bistvene točke drugačne poglede kot vlada. Uvodoma smo najprej razčistili nesporazum. Moje stališče do sindikalnega shoda, do sindikalnega protesta je vsekakor pozitivno in to je legitimna pravica sindikatov, da na tak način deluje. Seveda tisto, kar sem želel pred kratkim tudi v svoji izjavi poudariti, pa je to, da to ne more in da to ne bi smel biti konec socialnega dialoga in začetek socialnega zaostrovanja. Torej takšno opozorilo je legitimna pravica sindikatov. Po mojem globokem prepričanju in po današnjem razgovoru, vidim tudi po prepričanju predstavnikov sindikatov, mora naprej slediti socialni dialog in pogovor o odprtih vprašanjih s socialnimi partnerji, predvsem z vlado in seveda delodajalci.

Kot sem že povedal prejšnji teden, pa tudi v mojem pogovoru s predsednikom vlade, vidim, da so možnosti za socialni dialog odprte in mislim, da bi se potem moral nadaljevati. Gre za reformni paket, ki je pomemben za delovanje države. Vlada se zaveda, da mora nekaj storiti, da dinamizira gospodarstvo in poveča njegovo učinkovitost. Po drugi strani pa sem sam že večkrat poudaril, da to ne sme iti na račun tistih, ki so že zdaj depriviligirani in v slabšem položaju. Da se ne smejo povečevati socialne razlike v državi, ampak da je treba iskati tak model, tak način, da hkrati dosegamo večjo gospodarsko učinkovitost in čim večji možni nivo socialne države. To je bil pravzaprav naš cilj že vsa leta od samostojnosti naprej in to je tudi neka specifičnost slovenskega modela, če mu tako rečem. Da smo iskali takšno ravnotežje med gospodarsko učinkovitostjo in socialo, da smo iskali ravnotežje, ki pomeni na koncu tudi dovolj kohezivno družbo, takšno, ki je dovolj trdna v svojih temeljih in nima vgrajenih napetosti, ki bi stalno generirale konflikte. Skratka, da ni vedno velik del prebivalstva nezadovoljen, v slabšem položaju in to na daljši rok lahko generira napetosti, ki so lahko tudi zelo hude.

Prepričan sem, da je dialog o teh vprašanjih možen in tudi nujen. Želim si, da bi na koncu socialni partnerji prišli do takšnega dogovora, ki bi res pomenil korak naprej v gospodarski učinkovitosti, pa tudi ohranil tisti potrebni nivo socialne države, tistega, ki mislimo, da ga moramo obdržati in ki ga tudi lahko obdržimo. Seveda bi bilo veliko bolj enostavno za marsikoga včasih na kratki rok, da bi izvedli reforme na račun socialno šibkejših in tam pridobili obsežna sredstva, ki bi jih namenili v razvoj, investicijo. Vendar so tudi drugi načini; takšni, ki so na daljši rok bolj vzdržni in mislim, da smo Slovenci v veliki večini prepričani, da moramo iskati takšne bolj vzdržne in ravnotežne načine razvoja.

Sam sem že večkrat poudaril, da vidim vzor v skandinavskih modelih. Skandinavske države so uspele doseči visoko učinkovitost gospodarstva, po konkurenčnosti so med prvimi v svetu, ob tem pa tudi visok nivo socialne države. Treba je iti v tej smeri, iskati rešitve v tej smeri in seveda poiskati rezerve, ki jih imamo na številnih področjih. Velikokrat smo ugotovili, da je treba minimizirati razvoj na podlagi tehnoloških znanj in dosežkov. Povezati povezavo med znanostjo in gospodarstvom. Napraviti čim bolj učinkovit izobraževalni sistem, ki bo tudi stalno generiral več znanja in s tem dvigoval našo sposobnost, da se borimo v svetovnih razmerah. Čim več podjetništva, poenostaviti naše načine delovanja, tudi birokracijo, odpreti možnosti za inovativnost, za podjetništvo čim večjega števila državljanov. In prepričan sem, da bomo na ta način lahko uspešni v prihodnosti.
Hvala lepa.


Vprašanje: Gospod Drnovšek, kako ocenjujete moč slovenskih sindikatov? Kakšno moč imajo?

Dr. Janez Drnovšek: Sindikati so pomemben element, eden izmed stebrov naše države. Socialni partnerji zastopajo veliko število delavcev in zato so pomembni. Zato je treba upoštevati njihova stališča in v argumentiranem dialogu potem priti do nekih ravnotežnih rešitev. Tako pomembni reformni paket, kot je sedaj na mizi, ima veliko več možnosti, da bo uspešen, če ga bodo podprli tudi sindikati, če bo prišlo na koncu do socialnega dogovora. In mislim, da možnost za to obstaja. Moj pogovor s predsednikom vlade prejšnji teden je pokazal, da obstaja pripravljenost za nadaljevanje tega dialoga in tudi zavedanje, da mora na koncu priti do neke uravnotežene rešitve, če želimo, da bo vzdržna in na dolgi rok dala prave rezultate. Torej, sindikati so pomemben partner in pričakujem, da bo njihov shod v soboto konstruktiven, dostojanstven, bo pa seveda dal resna opozorila v tisti smeri, ki jo zastopajo sindikati.

Vprašanje: Če prav razumem, ste vi zdaj odigrali neko posredniško vlogo med predsednikom vlade in sindikati in ste skupaj ugotovili, da je dialog potreben? In me zanima, če ste danes sindikatom predlagali, naj se odpovejo sobotnemu shodu oziroma kakšen smisel ima zdaj po vašem mnenju sobotni shod, če se bodo zdaj vlada in sindikati usedli in začeli dialog?

Dr. Janez Drnovšek: Ne, jaz nimam posredniške vloge, ampak imam kot predsednik države temeljni interes, da gredo stvari naprej in to v pravi smeri; da je država v ravnotežju, da v njej ni nekih napetosti, ki bi lahko generirale v nekem času tudi kakšne krize. To je moj temeljni interes in v tej smeri želim zastaviti svojo besedo tudi danes, sem jo tudi že večkrat prej v svojih javnih nastopih in seveda tudi v pogovoru s predsednikom vlade. Kar se tiče shoda v soboto, ne, nikakor nisem svetoval sindikatom, da od tega odstopijo. Tisti nesporazum, ki je morda bil, je bil v tem, da je bila morda prisotna ocena, češ, da je to konec socialnega dialoga in da po tem shodu sledi nadaljnje socialno zaostrovanje in da bi se vlada vkopala na svoji strani in tudi sindikati na svoji. To bi bilo potem slabo za državo, za vse. Torej ta sindikalni shod bo opozorilo, resno opozorilo, potem pa morajo slediti nova pogajanja, nov socialni dialog, da bi prišli do ravnotežne rešitve.

Vprašanje: Ali ta shod v soboto vi podpirate ali je samo vaše stališče, da gre za legitimno pravico sindikatov?

Dr. Janez Drnovšek: Moje stališče je, da gre za legitimno pravico sindikatov. Odločitev o tem, ali je potreben ali ne, je seveda stvar sindikatov. Oni sami ocenjujejo, na kakšen način bodo peljali svojo aktivnost in kako bodo prišli do želenega cilja. In njihova odločitev je, ali sklicati takšen shod ali ne. Tisto, kar še enkrat pravim, sam želim podčrtati, je, da seveda to ne sme biti konec socialnega dialoga.

Vprašanje: Zanima me, kako komentirate obtožbe, da ste morda kršili ustavna pooblastila kar zadeva zunanjo politiko?

Dr. Janez Drnovšek: Jih ne komentiram, ker jih nisem kršil, ampak delam v najboljši veri tisto, kar mislim, da je v interesu tako človeštva kot regije, v kateri živimo, kot tudi Slovenije. V interesu Slovenije je, da se vprašanja v jugovzhodni Evropi do konca razrešijo. Navsezadnje smo bili del te zgodbe. Naša samostojnost se je začela v okviru jugoslovanske krize, ki je potem rezultirala v vojnah in postopno tudi v samostojnosti posameznih držav. Nekatera vprašanja so še ostala nerešena in moje opozorilo mednarodni skupnosti je bilo, da je skrajni čas, da se rešijo zdaj. To bo koristilo vsem, Sloveniji, Srbiji, Kosovu, Črni gori in pa seveda mednarodni skupnosti. To je vse.

Vprašanje: Ali po današnjem pogovoru s sindikati še vedno vztrajate pri svoji oceni glede enotne davčne stopnje? Ali ste nekoliko omehčali svoje stališče?

Dr. Janez Drnovšek: Poglejte, jaz se nisem spuščal v posamezne ukrepe in pravim, da je pravica vlade, da predloži takšen paket kot misli, da je potrebno.Vsak gospodarski ukrep ima svoje pluse in minuse in odvisno je, v kakšnem kontekstu ga postavimo in kako potem minuse uravnotežimo z morda nekimi drugimi ukrepi, da pridemo do ravnotežja. Torej jaz se zavedam, da je vlada v zahtevnem položaju, da mora nekaj storiti, da dinamizira naš gospodarski razvoj, jo povsem razumem pri tem. Gre zato, kako uravnotežiti celotni paket z vprašanji, o katerih smo že govorili, na stvari, na katere opozarjajo sindikati in seveda to je to. Torej jaz se ne opredeljujem do enotne davčne stopnje, ampak želim pri tem, da se ohrani neko temeljno socialno ravnotežje.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani