arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na eko - tržnici (Ljubljana, 10.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik republike se je udeležil prvega posveta o osnutku Strategije razvoja Slovenije

Ljubljana, 07/07/2004  |  sporočilo za javnost


Klikni za povečavoPredsednik republike se je danes udeležil prvega posveta o osnutku Strategije razvoja Slovenije, ki je bil namenjen opredelitvi poti nadaljnjega razvoja Slovenije s širokim družbenim konsenzom in dopolnitvi predlaganim usmeritvam in ukrepom za realizacijo le-te.

Predsednik dr. Drnovšek je udeležence posveta nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):
"Za to mizo smo letos in tudi konec lanskega leta skupaj že opravili nekaj razprav o prihodnosti Slovenije. Ob tem smo večkrat poudarili, da te razprave ne pomenijo iskanja nekega vzporednega koncepta ali mehanizma razvoja Slovenije, ampak da želimo, da predstavniki različnih institucij, vladnih in nevladnih, strokovnjaki skupaj razmišljajo in iščejo poti nadaljnjega razvoja Slovenije. Rezultat tega mora biti nek razvojni program, strategija, ki jo bo pripravila vlada. Navsezadnje je vlada tista, ki je odgovorna in ima instrumente za to, da pripravi in izvede ukrepe, seveda preko državnega zbora in tudi državnega sveta.

Klikni za povečavoDanašnja razprava o razvojni strategiji Slovenije je pravi rezultat predhodnih in vzporednih razprav in razmišljanj o tej problematiki. Čas je pravi, ne glede na to, da so volitve blizu, ampak tudi če so volitve blizu, je prav, da vse politične stranke in vlada razmišljajo o različnih načinih vodenja razvojne politike Slovenije v prihodnjem obdobju. To je pravzaprav tudi tista glavna tema, kot smo že dejali v naši razpravi, kjer bi se morali soočati različni pogledi, programi, ideje, tudi med političnimi strankami. Pravi čas je zato, ker smo ravno vstopili v Evropsko unijo, ker smo preteklih trinajst let gospodarskega in drugačnega družbenega razvoja Slovenije namenili temu, da smo slovensko državo postavili na noge, vzpostavili njene temeljne institucije, prilagodili gospodarski, politični in pravni sistem tistemu vrednostnemu in pravnemu sistemu, za katerega smo se odločili ob nastanku nove države. In da smo to potem dogradili s sprejemom evropskih pravil igre, vpeljavo evropskih institucij in instrumentov, čemur je sledilo naše članstvo v Evropski uniji. Ob vsem tem smo v tem obdobju dosegli sorazmerno dobro gospodarsko rast in razvoj, čeprav smo veliko energije in sredstev morali usmeriti v spremembe, prestrukturiranje vseh institucij, države in v vzpostavljanje teh pravil.

Naše gospodarstvo je bilo dokaj trdoživo in je dobro preživelo spremembe ob razpadu prejšnje države, ob tem, ko se je bilo treba znajti v novih okoliščinah, tudi evropskih okoliščinah. Sedaj smo prišli na neko točko, ko je to opravljeno in bo treba razmisliti, kako naprej. V Evropski uniji smo, institucionalno okolje in pravila igre so znana, sedaj moramo najti ustrezne načine, ki nam bodo pomagali, da tudi v okviru Evropske unije napravimo nekaj več kot drugi, da, tako kot pravi predlog razvojne strategije vlade, dosežemo takšne stopnje rasti, ki bodo hitrejše od drugih in da v naslednjih desetih letih ujamemo povprečje Evropske unije ali ga presežemo. V teh ciljih se bomo verjetno hitro poenotili. Verjetno smo vsi za to, da bi dosegli 5.3 ali 6.6 odstotno rast, kar so tiste zadovoljive ali maksimalne možne stopnje rasti po tej strategiji. Vprašanje je, kako. Kako se pripraviti in dati nekaj več, kot bodo dali drugi v tej konkurenčni borbi, ki je zelo trda in poteka na vseh nivojih v Evropi in svetu, kjer je na nek način vse dorečeno in znano. Vemo, kaj je potrebno. Vemo, da je potrebno čim več znanja, čim boljše izobraževanje, da je treba vzpostaviti povezavo med znanjem, izobraževanjem in gospodarstvom ter vzpostaviti ustrezno koordinacijo. Vprašanje pa je, kako to prenesti naprej, v ukrepe, ustrezne vzpodbude in instrumente, kako vzpostaviti okolje, ki bo omogočilo našim podjetjem, da bodo čim bolj uspešna.

Mislim, da daje strategija dober okvir za to in daje poudarke tudi vsem dopolnilnim področjem, ne samo gospodarstvu. Govori o celovitem, uravnoteženem in vzdržnem razvoju, o tem, da bomo naše okolje gradili, da bo ena izmed prioritet čim bolj čisto okolje, da bomo skušali vzdrževati čim večje socialno ravnotežje v državi, skratka ravnotežja na vseh področjih in čim večjo kvaliteto življenja kot posledico vseh posameznih segmentov družbenega življenja.

Slovenija je danes tako po indeksu človeškega razvoja kot po gospodarski konkurenčnosti tam nekje okrog tridesetega mesta v svetu. To je sorazmerno dobra pozicija, glede na to, da smo v širšem krogu razvitih držav in da je Slovenija tudi formalno že stopila v krog razvitih držav. Seveda želimo od tu še naprej proti vrhu, vendar bo v tej borbi vse čedalje teže in treba bo najti nek presežek, neko dodatno energijo in sposobnost. Kako priti do tega?

Predvsem moramo izhajati iz dejstva, da smo člani Evropske unije. Najprej moramo kot nova članica pogledati, kako čimbolj izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo v Evropski uniji, od pridobitve sredstev do vseh drugih instrumentov. Verjetno na tem področju, še nismo - razumljivo, ker smo šele na začetku - prišli do dna. Posebej bi apeliral na to, da skušamo izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva, ki izhajajo iz prioritet Evropske unije, ta so v kohezijskih, strukturnih in regionalnih skladih, vse to se ujema z našimi prioritetami, in da skušamo ta sredstva v čim večji meri izkoristiti. In da ne bi prevladal računovodski pristop, češ, ker bomo potem morali tudi sami dati sredstva iz svojega proračuna, bomo zato raje angažirali manj sredstev iz Evropske unije. Mislim, da bi nas to vodilo v neko, vsekakor ne optimalno stopnjo doseganja scenarijev, o katerih govorimo, ampak verjetno v neke nižje stopnje, bolj v neko stagniranje. Tovrstne možnosti mora Slovenija izkoristiti in hkrati, če je to potrebno, tudi prestrukturirati svoj proračun.

Kar se tiče podjetniškega okolja, ne bi govoril o vsem, o čemer boste najbrž tudi danes govorili in o čemer smo že govorili na prejšnjih posvetih, ampak tisto, kar država lahko stori, poleg tega da pridobi čim več sredstev iz Evropske unije, da jih skuša tudi ustrezno plasirati na tiste točke, kjer bo rezultat najboljši, je, da skušamo še naprej spodbujati podjetniško miselnost tudi v državnih organih, skratka nebirokratsko miselnost, nebirokratski pristop. Enostavno zavedanje tega, da je država ves čas v konkurenci, da si ne moremo privoščiti birokratske rigidnosti, počasnosti, trdosti, ki tako rada spremlja ne samo našo, ampak katero koli državo in administracijo, vključno z bruseljsko. Prepričan sem, da bo na tej točki treba narediti nek preboj, če bomo želeli skupaj z gospodarskimi subjekti doseči zastavljene cilje.

V preteklih letih smo preučevali nekatere modele, na primer finski, irski. Vemo, kaj je pri njih dobrega, vemo pa tudi, kar so nam sami odkritosrčno povedali, recimo Finci, češ, nekaj smo naredili, ampak smo imeli tudi srečo, da se je to ob zunanjih okoliščinah izteklo na pravi način. Tudi nekaj sreče je treba imeti in predvsem veliko fleksibilnosti, reagiranja na spremenjene okoliščine. Okoliščine se danes v svetu zelo hitro spreminjajo, stalno jih je treba ovrednotiti. Zato je lahko neka desetletna razvojna strategija koristna, pomembna, dober okvir, ampak v teh desetih letih bo potrebno veliko novega vrednotenja, stalnega dograjevanja konceptov in to bo lahko dalo tisto sposobnost, da se bomo lahko odzivali na spremembe."

V zaključni misli je predsednik dr. Drnovšek še povedal, da Slovenija ni vstopila v Evropsko unijo zato, da bi se dodatno zapirala in se ne bi soočala s konkurenco, saj takšno razmišljanje ne daje ustreznih rezultatov. Poudaril je, da se moramo znotraj Evropske unije integrirati in biti uspešni s pomočjo njihovih instrumentov, ne pa na način, ki bi lahko povzročil razvojno stagnacijo, ter izpostavil, da obstajajo številni primeri slovenskih podjetij v tujini in Slovenci po svetu, ki niso le preživeli, ampak tudi uspeli. Ob koncu je predsednik republike vladi zaželel veliko uspeha, ne samo s strategijo, ampak predvsem pri pripravi konkretnih instrumentov za njeno implementacijo.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani