arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Obisk Osnovne šole Vrhovci, kjer so v okviru humanitarne akcije Svet za Darfur začeli zbirati sredstva za pomoči potrebne otroke v Darfurju (14.02.2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik Drnovšek o letu 2003 (intervju za POP TV)

Ljubljana, 12/30/2003  |  intervju


V iztekajočem se letu smo doživeli veliko novega. Tako na mednarodnem prizorišču kot na domačih poljanah. O vrednotenju teh sprememb sta se s predsednikom države Janezom Drnovškom pogovarjala Tamara Vonta in Matjaž Tanko.

- Kateri so najpomembnejši dogodki tega leta za Slovenijo in kako vidite svojo vlogo pri tem?

Najpomembnejši so seveda bili referendumi. Referendum za EU in Nato. Bili so tudi drugi, vendar sta ta dva pomenila zaključek neke poti, ki smo jo začeli že od osamosvojitve naprej in jo s tema referendumoma letos tudi potrdili. V celoti gledano politično in gospodarsko dogajanje ni bilo bistveno drugačno kot v preteklih letih, tako da najbolj izstopa zaključek naše poti v EU in Nato.

- Predsedniška vloga je po naši ustavi predvsem predstavniška, kar pa ne pomeni politične abstinence. Kljub vsemu se lahko predsednik države odzove na kakšne krizne zadeve. Odnosi Slovenije s Hrvaško so vse slabši, vaš sporazum z gospodom Račanom je padel v vodo, dobesedno v morje. Zakaj se niste bolj odločno odzvali takrat, ko se je to dogajalo?

Probleme s Hrvaško smo reševali celo zadnje desetletje, vključno s sporazumom o meji, ki sva ga sklenila s premierom Račanom. In tudi v letošnjem letu, ki je bilo na Hrvaškem predvolilno leto in kot tako tudi polno iracionalnosti. Prav je bilo, da se naša politika ni pretirano odzivala na to in da se ni predajala takšnemu toku. Svoje stališče o dogodkih oziroma odnosih s Hrvaško pa sem večkrat izrazil, prav tako tudi o drugih vprašanjih.

- Kljub temu so državljani pogrešali vaše stališče do zaskrbljujočega pojava nestrpnosti, pa naj gre za izbrisane, džamijo, verouk v šolah.

Pri izbrisanih je prišlo v zadnjem času do situacije, ko bi lahko rekli, da je duh ušel iz steklenice. Duh nestrpnosti. Med osamosvajanjem, v času vojne in takoj po njej, je bilo takšne nestrpnosti veliko, kar pa je razumljivo. Vendar se je to postopno umirilo in rečem lahko, da je bila Slovenija v zadnjih letih že precej strpna, normalna država. Zdaj pa so se s tem obudila nekatera čustva, ki so bila takrat zakopana in prav je da zdaj opozorimo na nevarnost stopnjevanja nekaterih takšnih aktivnosti in izjav. Treba se je ustaviti, treba je razmisliti, treba je, po eni strani, sprejeti sodbo ustavnega sodišča, po drugi strani pa se tudi zavedati, da je treba krivice popraviti, če je do njih prišlo.

- Pred nami je volilno leto, tako v evropski kot v slovenski parlament. Boste koga še posebej podprli?

Ne. Mislim, da ne bi bilo primerno, če bi predsednik države na volitvah podprl posamezno politično opcijo, da bi neposredno tako nastopil. Čeprav sem bil seveda tudi sam kandidat in prej dolgo časa tudi predsednik stranke, vendar mora biti predsednik države v enakem odnosu do vseh, do vseh državljank in državljanov in tudi do vseh političnih strank. Tako moramo predvsem zagotoviti neke normalne, stabilne pogoje za to politično tekmo in tudi za volitve. Da bodo normalne, kot so bile tudi prejšnje in da zmaga tisti, ki bo bolj prepričljiv. Tisti, ki bo bolj prepričal volivce in volivke.

- Mnogi vidijo konvencijo o prihodnosti Slovenije, kot združevanje dosedanjih političnih nasprotnikov. Govori se tudi o nastajanju novega Demosa. Kaj menite o tem?

Tisto, kar sem v tej zvezi zaznal v tako imenovanem rumenem tisku je po mojem mnenju slabo domišljena fantastika. Nič takšnega se ne dogaja, vsaj ne da bi jaz poznal kaj takega. Zlasti še, ker so mene povezovali s takšnimi aktivnostmi. Tako da mislim, da ostajamo v krogu tistih političnih strank, ki so na prizorišču. Moje aktivnosti pa so bile usmerjene drugam, v pogovore o prihodnosti, in v te pogovore sem želel povabiti predstavnike različnih političnih opcij, različnih strok. Skratka, da bi obravnavali vprašanja z vseh možnih vidikov, da bi se tudi predvsem pogovarjali med sabo. To pa ni organiziranje neke politične aktivnosti, pač pa poskus, da dvignemo stopnjo dialoga v Sloveniji na čim višjo raven, da bi potem lahko prišli do neke sinergije, do čim boljših rezultatov v prihodnosti.

Povezava na spletno stran 24 ur.com
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani