arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Med knjigami - na otvoritvi nove knjižnice v Domžalah (Domžale, 07.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Ne želim strašiti, a atentat na Djindjića se ni zgodil daleč od nas

Ljubljana, 03/15/2003  |  intervju


Predsednik države dr. Janez Drnovšek za časopis Večer o umoru srbskega premiera Zorana Djindjića, iraški krizi, vlogi ZDA, razlogih za vstop v Nato... (novinar Peter Jančič)



Novinar: Z ostrostrelno puško je bil umorjen srbski premier Zoran Djindjić. Kakšne so lahko posledice?

Dr. Drnovšek: "To je zelo tragičen dogodek. Posledice bi lahko bile zelo slabe. Djindjić je bil reformator, najbolj odločen srbski politik, ki je želel pripeljati Srbijo na evropsko pot, v smer evropskih integracij. Za to si je najbolj odločno prizadeval in bil zato v spopadu s številnimi v Srbiji. Slabo je, kar se je zgodilo. Upam le, da bo povzročilo tudi neki šok za vse, pozitiven šok, ki bi vzpodbudil tiste, ki bi mi sledili. Upam, da ta umor ne bo pomenil vračanja nazaj za Srbijo."

Novinar: Kot nekdanji predstavnik Slovenije v federalnem predsedstvu ste Beograd tudi osebno poznali. Je po desetletju to drugačno mesto?

Dr. Drnovšek: "Vsekakor je drugačno. Težko sicer osebno natančno presodim, na obisku sem bil v Beogradu le lani, ko sem bil še predsednik vlade. To je bil prvi uradni obisk na tej ravni v Beogradu in moj vtis je bil, če ocenim sprejem in pogovore, zelo pozitiven. Skoraj bolj, kot sem takrat pričakoval. Po drugi strani pa je mesto dajalo vtis, da je zamudilo desetletje, da se ni veliko spremenilo. Ni bilo zgrajeno veliko novega, vse je postalo le starejše, manj vzdrževano. Že zunanji videz je odraz življenja v Beogradu, v Srbiji. Takrat sem povedal za srbske medije, da so izgubili celo generacijo v času Miloševićeve politike in bodo morda potrebovali celo dvajset let, da bodo prišli tja, kjer bi bili brez vsega, kar je bilo."

Novinar: Boste odpotovali v Beograd na pogreb umorjenega premiera?

Dr. Drnovšek: "O tem se še nismo pogovorili. Čisto neposredno v državah ne opravljava enakih funkcij. Res pa je, da sem Djindjića poznal. Večkrat sva se srečala, tudi ob zadnjem obisku v Beogradu in ob različnih mednarodnih priložnostih. Zato še toliko bolj obžalujem, da ga ni več."

To je problem regije

Novinar: Ste v zadnjem desetletju, ko ste še vodili slovensko vlado, kdaj čutili nevarnost, ogroženost podobne vrste?

Dr. Drnovšek: "Veste, tako je: možnost nevarnosti vedno obstaja. Lahko imamo včasih občutek, da se ne more nič zgoditi. Slovenija je mirna država. A tudi takšne nevarnosti ni mogoče nikoli povsem izključiti. So pa okoliščine in ozadja v Srbiji veliko bolj dramatična, očitno je bil vmešan organizirani kriminal, ki se je razrasel v skoraj vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah. Velikokrat tudi v povezavi z oblastmi in tega se je potem zelo težko rešiti. Zdi se, da se je Djindjić za to odločil v zadnjem času in to plačal z življenjem. Razmere v Srbiji kažejo na izjemno zapletenost položaja. Zelo veliki napori bodo potrebni, da bo Srbija dosegla preobrat ter se otresla ene od temeljnih posledic krize, to je vojne na Balkanu in uničujoče politike Slobodana Miloševića. Temu je potrebno dodati tesno povezanost in prepletenost političnih, varnostnih in drugih državnih struktur z organiziranim kriminalom. Gre za dediščino preteklih političnih razmerij, ki so se tesno prepletala z organiziranim kriminalom, paravojaškim delovanjem... Ne gre le za problem Srbije, ampak za problem regije. Tega prej ni bilo, pred začetkom devetdesetih. Zdaj je to realnost in bo ena največjih težav pri konsolidaciji regije. Najverjetneje tudi v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, povsod imajo lahko podobne težave."

Novinar: Bo proces, ki poteka na mednarodnem sodišču proti nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču in drugim vpletenim v balkansko vojno, položaj olajšal ali še zaostril?

Dr. Drnovšek: "Del ljudi v Srbiji še vedno sprejema Miloševića kot junaka in na ta način spremlja obravnave v Haagu. Mislim pa, da večina ljudi več ne in da je zanje to že stvar preteklosti. A če vlade, ki zdaj vladajo, ne bodo uspešne, če ne bo izboljšanja, navsezadnje tudi življenja, se utegne zgoditi, da bo vračanja nazaj več in da bo prišlo do kakšne sentimentalnosti, enostranskega gledanja nazaj, kaj se je zgodilo in kje so razlogi za slabo življenje. Ta nevarnost obstaja. Odvisno bo od uspešnosti politike. Vidimo pa, kako se je končal Djindjićev poskus, ki je bil zelo resen, zelo odločen poskus, da bi premaknil stvari."

Novinar: V največji vladni stranki, ki ste jo nekoč vodili, so na nedavnem kongresu sprejeli posebno izjavo za mir. V medijih in javnosti je veliko nasprotovanj kopičenju ameriškega orožja in vojakov na mejah Iraka. Ne izgublja slovenska politika in javnost nekoliko naglo živcev?

Dr. Drnovšek: "Mislite s tisto izjava?"

Novinar. Da, in podobne so tudi reakcije v medijih.

Dr. Drnovšek: "To se zdaj dogaja mnogim državam, številnim evropskim in tudi marsikje v svetu. Ne le v Sloveniji. Podobne so reakcije v medijih, javnosti. Za marsikatero državo bi lahko rekli, da so politiki izgubili živce in da reakcije niso čisto v skladu z zapletenostjo položaja in drvijo v poenostavitve, ki ne bodo dobre in lahko postavijo pod vprašaj svetovno ureditev in način reševanja mednarodnih odnosov, ki se je vzpostavil od druge svetovne vojne."

Če se Američani odločijo za napad...

Novinar: Se strinjate s trditvijo, da je treba Irak, če se ne bo razorožil, kot je zahteval Varnostni svet, k temu prisiliti z vojaško silo?

Dr. Drnovšek: "Odgovor je videti enostaven - a ni. Zapleteno je, ker se Sadam Husein ni razorožil v 12 letih od zalivske vojne. Ne glede na številne resolucije Organizacije združenih narodov. Leta 1998 je celo izgnal mednarodne inšpektorje. Mednarodna skupnost je to nekaj časa dopuščala in šele v zadnjih mesecih, zaradi jasnega ameriškega pritiska, je prišlo do bolj odločnih zahtev, tudi bolj odločnih zahtev Organizacije združenih narodov in Varnostnega sveta. Resolucija 1441 ni tako nedolžna, zelo jasno zahteva razorožitev Iraka in mu grozi z zelo resnimi posledicami, ki jih vsi razumejo kot tudi možnost vojaške intervencije. Želja vseh je, tudi ameriške politike, da bi sedanje kopičenje vojske na iraških mejah ne pomenilo vojaške intervencije, da bi Husein storil vse, kar je potrebno, da bi razloga za intervencijo ne bilo o več. Da bi, denimo, pokazal kemično in biološko orožje. Da ga ima, so po svetu prepričani skoraj vsi. Tudi tisti, ki tega ne govorijo na glas."

Novinar: Če se ne bo nič zgodilo in se bodo ob patu v Varnostnem svetu ZDA odločile posredovati same, kot so denimo v Jugoslaviji, bo Slovenija to obsodila?

Dr. Drnovšek: "Paradoks položaja je, da brez kredibilne vojaške grožnje Sadam Husein ne bi bil naredil čisto ničesar. Ko so Američani in Britanci tja pripeljali skoraj 300 tisoč vojakov, je šele začel uničevati rakete. Američani in Britanci opozarjajo, da ima še veliko več. A brez resne grožnje ne bi storil nič. Razumljivo je, da se del mednarodne skupnosti zavzema, da bi ponudili inšpektorjem več časa. A vprašanje je, kaj in koliko bodo inšpektorji lahko našli, če je neka država, kar iščejo, skrila na velikem prostoru, ki ga ima na razpolago. In kaj pomeni čakati? Američani in Britanci bi morali še nekaj mesecev ali pa leto vzdrževati veliko vojaško silo, ki je v polni pripravljenosti, kar najbrž ni mogoče. Tega se vsi zavedajo. Tudi tisti, ki zahtevajo daljše roke. Če bodo Američani vojsko začeli umikati, pa bo Sadam Husein to zmagoslavno sprejel in se ne bo več navdušeno razoroževal."

Novinar: Kak je odgovor na dilemo, kakšen bo odziv države, če bi ZDA posredovale brez mandata Varnostnega sveta, kot so v primeru Jugoslavije?

Dr. Drnovšek: "Položaj, če se Američani na temelju resolucije 1441 odločijo za posredovanje in ohranijo vsaj neko povezavo z legalno odločitvijo Varnostnega sveta, bo podoben. Nekateri bi temu ugovarjali, kot so že leta 1999, ko je prišlo do intervencije v ZRJ. Če se bodo Američani odločili za napad, bodo za to predstavili tudi formalno osnovo in pri njej vztrajali, in velik del mednarodne skupnosti bo to sprejel ali pa ne bo šel neposredno proti ZDA. Saj bi sicer to postavilo pod vprašaj delovanje OZN in Varnostnega sveta v prihodnje. Dvomim, da je kdo zainteresiran, da bi drugače končali zgodbo. Kaj pa lahko zamenja Organizacijo združenih narodov in Varnostni svet? Kako se bodo jutri isti partnerji dogovarjali o drugačnih kriznih vprašanjih. Pri tem ima vsak svojo odgovornost. Američani svojo. Oni pritiskajo, a vrata za kompromis morajo pustiti odprta. Vrata so pustili odprta, vprašanje je, koliko časa še. A tudi druga stran, Francozi, Nemcu, Rusi, bi se morala zavedati, da preveč napeti ni modro, ker sicer bo počilo in bo posledice nosila vsa mednarodna skupnost.
Kakšna bo reakcija države, bo odvisno od tega, kako se bo zgodilo. Tudi če bo posredovanje ZDA enostransko, bodo najbrž že v drugem koraku sodelovali tudi tisti, ki posredovanja sicer niso podprli: v mirovnih operacijah, rekonstrukciji Iraka, s humanitarnimi akcijami. Večji del mednarodne skupnosti bo spet sodeloval. Že zato bodo drug drugemu pustili odprta vrata, nihče jih ne bo dokončno zaloputnil."

Novinar: ZDA so pred skoraj mesecem na slovenske oblasti naslovile prošnjo, naj dovolijo transporte orožja in tehnike čez slovensko ozemlje. Kako ste razumeli to prošnjo?

Dr. Drnovšek: "Naslovili so jo številnim državam. Tudi kot možnost, ki je, vsaj za zdaj se tako zdi, ne potrebujejo. Slovenska vlada je načelno na ameriške predloge pozitivno odgovorila. In jih povezala tudi z odločanjem Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Šele če bi res morali konkretno ukrepati, zagotoviti transporte, bi vlada zares odločila. Zaenkrat je to še odprto. Z nekimi predpostavkami in možnostjo, da konkretne potrebe za tranzit čez Slovenijo ne bo. Vlada bo skušala obdržati dobre odnose z ZDA, upravičeno pa ves čas opozarja tudi na mednarodni mir, pomen OZN, kar vsi opozarjajo, in reakcija države bo na koncu takšna kot sicer v mednarodni skupnosti."

Novinar: Zdi se, da so se v vladi odločili predvsem počakati, da se zgodita najprej referenduma, ker bi razprave o transportih orožja lahko vplivale na rezultat.

Dr. Drnovšek: "Ampak počakati se je dalo. Razen načelne odločenosti, ki je bila izražena, ni bilo nujno takoj odločiti."

Ko se rušijo totalitarizmi

Novinar: V medijih je bilo v zadnjih mesecih zapisanih veliko ocen o protiameriškem razpoloženju v delu javnosti. Se strinjate z oceno, da obstaja?

Dr. Drnovšek: "Kar nekaj je takšnih reakcij. Ampak tega je veliko tudi drugod po svetu. ZDA so trenutno pač najmočnejša država na svetu, supersila, in to vedno izziva del politike in javnega mnenja, da bi jo prikazovali kot enostransko silo, ki diktira dogajanje v svetu. To, da je Amerika supersila, je dejstvo. A tudi, da izhaja iz določenega vrednostnega sistema. Je demokratična država in vedno si je prizadevala za ohranjanje in razširjanje demokratične ureditve po svetu. Opravila je z vrsto totalitarizmom, denimo z nacizmom v Evropi. Pod pritiskom ZDA se je zrušil tudi vzhodni sovjetski totalitaritzem..."

Novinar: Je mogoče tako razumeti tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu?

Dr. Drnovšek: "Da. Tudi Sadam Husein je diktator, ki vodi totalitarni sistem. To v razpravah v Sloveniji velikokrat pozabljamo ali spregledamo. Tisti, ki opozarjajo pred enostransko ameriško politiko, izpustijo, proti komu je ta politika usmerjena. Iraški sistem je totalitaren, Sadam Husen pa večji diktator, kot je bil Slobodan Milošević. Proti Miloševiću je bila vojaška intervencija, ki jo je slovenska javnost kljub nekaterim pomislekom podprla. Razumeli smo jo, posredno tudi v interesu svoje varnosti. A iraški režim je podobno totalitaren, zgodila so se mučenja ljudi, pobijanje političnih nasprotnikov in njihovih družin, nad 100 tisoč ljudi je bilo pobitih, na milijone ljudi je zapustilo Irak. O temu se premalo govori. Ko je bila Sovjetska zveza še enakovreden nasprotnik ZDA, je bil videz drugačen. Danes, ko je Irak ob mogočnejših ZDA videti šibek, pa je drugače. A v Iraku niso nič pomišljali, ko so napadli Kuvajt ali pred tem Iran, ker so računali, da bodo s šibkimi sosedami opravili hitro."

Novinar: Vam je žal, da država referenduma o vključevanju v Nato in EU ni izpeljala v času, ko ste še vodili vlado?

Dr. Drnovšek: "Z današnje perspektive se zdi, da bi bilo bolje. Ampak, čakali smo na vabilo v Nato v Pragi. Zgodilo se je konec novembra. Možno bi bilo referendum imeti prej, a potem bi odločali, pa ne bi bili niti povabljeni. Ni bilo čisto zanesljivo, ali sploh bomo povabljeni. Odločitev je bila sprejeta tik pred vrhom v Pragi. Zato takrat ni bilo pričakovanj ali pritiskov, da bi referendum bil že prej. Če bi ga pa razpisali takoj po Pragi, pa bi odločali takoj po božično-novoletnih praznikih. Možnosti za razprave bi bile omejene. Za tem pa so bili mogoči le še roki, o katerih so potekali pogovori, najprej 9. februar. A to se je zdelo politikom prehitro. In na koncu je bilo odločeno, da bo 23 marca."

Novinar: Ni pa bilo mogoče predvideti možnosti tako nesrečnega razpleta, kot zdaj kaže, da bi se lahko datum referenduma ujel celo z vojaškim posredovanjem?

Dr. Drnovšek: "Mogoče je bilo. Napovedi so bile, da se utegne zgoditi v tem času vrhunec krize. A lahko bi se zgodilo tudi že prej, nihče ni mogel jamčiti, kdaj. Že februar je bil možen. Za 9. februar smo ocenjevali, da bi bil še pred krizo. Še zdaj ni povsem gotovo, kaj se bo zgodilo."

Novinar: Če pride do hude zaostritve v naslednjem tednu, ali bodo volivci lahko tehtno, čeprav bo glavna pozornost usmerjena drugam, odločali. Ali pa bi bilo modro razmišljati celo o prestavitvi referendumskega odločanja?

Dr. Drnovšek: "Najboljši čas za odločanje gotovo ne bo, če bo nekaj dni prej prišlo do intervencije v Iraku. Mediji bodo polni reakcij na dogajanje in drugače bomo vsi skupaj gledali na dogajanje, kot bi z neke razdalje, ko je dogodek že mimo in postavljen v neki širši kontekst in razmislek. Sam sicer menim, da prestavljanja dneva referenduma ne bo, in ocenjujem, da je mogoče kljub vsemi pojasniti, kaj se dogaja. To bo terjalo, če se zgodi, resen nastop politikov, tudi mojega, da bomo predstavili, kaj se dogaja in kaj je pomembno. Tudi če bo šlo za posredovanje ZDA brez soglasja Varnostnega sveta.
Američani imajo razloge za odločnost. Kot pravijo: so v vojni s terorizmom in 11. septembru bo sledilo še marsikaj. Ukrepajo preventivno. A tudi tisti, ki se ne strinjajo z Američani, Francija, Nemčija, so v Natu in Nato lahko vidimo v obeh politikah, na obeh straneh. V ta Nato vstopamo, ker so možne razlike. Ne bo izgubil osnovne funkcije, obrambe vsake izmed članic, solidarnosti z vsako izmed članic, če bo napadena. Prepričan sem, da ta temelj ostaja. Lahko pa pride do razlik v pogledih, kako razreševati različne konflikte po svetu, krizne položaje. Tudi kakšna prehodna kriza v odnosih med zavezniki bo razrešena. Če ne bo, bi to zelo slabo za ves svet. Sodelovanje med ZDA in Evropo je temelj stabilnosti v svetu. Če bo prekinjeno, se bomo vrnili nazaj v obdobje pred drugo svetovno vojno. Ogrožena bo tudi Evropska unija, pomenilo bo vračanje nazaj v položaj, ki smo ga že imeli. Spomniti se moramo, kakšna je bila Evropa brez Američanov. Prišlo je do dveh svetovnih vojn. Obakrat so Američani intervenirali in reševali položaj. Ne zaradi sebe. Evropejci ga sami niso znali, vedno so zašli v spore in konflikte. Sodelovanje se je vzpostavilo po drugi svetovni vojni in je bilo temelj prosperitete in miru."

Novinar: Praktično vsi najvplivnejši bivši in sedanji voditelji države so javno podprli vključitev države v Nato, kar velik del javnosti, ne sicer večina, pa ima pomisleke. Ali to kaže, da politična elita ne uživa posebnega zaupanja, ali predvsem pluraralnost države?

Dr. Drnovšek: "Odvisno je tudi od mnenjskih voditeljev v družbi. Veliko tistih, ki imajo vpliv na javno mnenje v medijih, je proti, in to ima vpliv na javno mnenje. Uradna politika ne pomeni vsega. Kljub vsemu mislim, da se bodo ljudje odločili za Nato. Ko gre za resne odločitve, so Slovenci že pokazali, da imajo občutek za presojo in dav se odločijo, ko gre za prihodnost, za eksistenčne odločitve, pravilno."

Zakaj v Nato in EU

Novinar: Ste eden tistih, ki je vodil in zaznamoval prehod države iz nekdanje socialistične ureditve in logike neuvrščenosti v skupnost zahodnih držav. Je omahovanje v javnem mnenju tudi posledica strahu pred ambicioznostjo in dvoma, ali bomo dovolj uspešni v družbi najuspešnejših skupnosti?

Dr. Drnovšek: "Ne. Zdaj smo pač v vmesnem obdobju. Na začetku, ko smo šli iz Jugoslavije, z Balkana, iz kaosa, smo videli le pot v evroatlantske institucije, v Evropsko unijo, Nato. Zaradi razvoja, stabilnosti, varnosti. Zato smo tudi šli iz Jugoslavije. V naslednjih letih smo vzpostavili svojo državo, relativno uspešno in varno in postavilo se je vprašanje, ali res rabimo še več. Ali je nujno vstopiti v EU in še bolj ali je nujno vstopiti v Nato. Ob tem je bilo nekoliko pozabljeno, da je občutek varnosti tudi posledica posredovanja Nata in Američanov na Balkanu. Sicer občutka relativne varnosti ne bi bilo. Če bi imeli občutek, da smo ogroženi, nihče ne bi postavljal pod vprašaj vključevanja v Nato."

Novinar: Občutek je najbrž tudi posledica dejstva, da se država dolga leta v Nato in EU že vključuje in se prilagaja?

Dr. Drnovšek: "Deset let, praktično od osamosvojitve poteka proces vključevanja. Zanj smo veliko naredili. Pri odločanju bi morali volivci vse to upoštevati. Ponovil bi, ne želim strašiti, a začela sva z atentatom na Djindjića, zgodil se ni daleč od nas, to je bližje sosedstvo, države bivše Jugoslavije. Ocene mednarodne skupnosti v zadnjem času so, da se položaj na Balkanu slabša. Prej je bil opazen počasen napredek. A v zadnjem času ni napredka in ker ni socialnega in gospodarskega napredka, se lahko prebudijo retrogradne, nacionalistične politike. Politika začne bežati v to, ko sicer ne more doseči izboljšanja življenja ljudi.

Ta predstava, kako smo na vekomaj varni in stabilni, sami in majhni, kot smo, je zgrešena. Brez Nata, brez EU smo prepuščeni temu, kako se bo obrnila zgodovina in ali nas bo kdo ogrozil. V tem vidim glavno vlogo v ZDA še naprej. Oni so uredili položaj na Balkanu, EU je bila neuspešna, ni jim uspelo ustaviti vojne na Hrvaškem, v BiH, leta so tekla, več kot 100 tisoč je bilo mrtvih, zgoditi se je morala Srebrenica, da so se Američani odločili za intervencijo. Evropa ni vzpostavila učinkovite skupne varnostne in zunanje politike, da bi lahko ukrepala. Tudi danes je nima. Zato sta za prihodnost pomembni obe povezavi, EU in Nato."

Novinar: Opozicija je premieru Tonetu Ropu postavila vrsto zahtev, da bi zagotovili uravnoteženje političnega prostora. Zahteve so med drugim utemeljevali s trditvijo, da ste bili zaradi monopolnega položaja LDS-a na predsedniških volitvah nepremagljivi. Ali s tem soglašate?

Dr. Drnovšek:(Smeh.) "Ne. Kar precej sem bil v medijih kritiziran. Če bi primerjali, kako kritično so mediji pisali o posameznih kandidatih, nikakor ne bi bilo mogoče reči, da so me favorizirali. S tem se ne strinjam. Opozicija tudi ne more vsega zvračati na LDS in na medije, če ne ponudi dovolj zanimivih idej in ljudi. Z mediji pa skoraj nihče ni zadovoljen. Ne opozicija, pa tudi tisti, ki vladajo, ne. Kot predsednik vlade z mediji v preteklosti nikoli nisem bil preveč zadovoljen. A to je najbrž tudi normalno."

Novinar: Razprava o kakovosti in poštenosti medijev poteka v večini zahodnih družb. Katere so po vaši oceni šibke točke slovenskih medijev? Kjer bi morali paziti?

Dr. Drnovšek: "Morali bi vedno dograjevati in poglabljati znanje in razumevanje. Včasih se mi slovenski mediji zdijo površni, velik del novinarjev pa se naglo znajde v stampedu. Zelo hitro povzamejo kakšne trditve in zgodbe in povsod se pojavijo isti članki, iste ocene in sodbe. Ni pa veliko res poglobljenih analiz ali člankov, ki jih je mogoče najti v velikih svetovnih časopisih. Res je tam dosti večja kritična masa in tudi več tradicije imajo. A to smer bi morali zasledovati. Ne trdim, da pri tega ni, a samostojnosti novinarjev, ki temelji na kritični distanci in poznavanju stvari, bi moralo biti še več. Ne idealiziram pa zahodnih medijev, tudi tam je veliko različnih medijev, a vsaj nekaj opornih točk za oceno, kaj je dober izdelek, je."

Novinar:Je bila javnost dovolj informirana, da lahko presoja dogajanje denimo ob iraški krizi?

Dr. Drnovšek: "Tu je položaj zanimiv. Morda je francoska javnost celo bolj enostransko informirana kot slovenska. Velika večina člankov je tam mnenjsko podobna. V ZDA je položaj diametralno nasproten. Očitno mediji stvari prikazujejo zelo različno, resnica pa je najbrž nekje vmes. Zanimivo je, da se v nekaterih državah z več demokratične tradicije mediji celo hitreje solidarizirajo z nacionalnim interesom kot pri nas. Tam se hitreje homogenizirajo ob res pomembnih vprašanjih. A vprašanje je, ali je slovenska javnost dovolj informirana. Morda je bilo težko najti članke in prispevke, ki bi predstavljali ameriške poglede in stališče, njihove razlage politike, ki jo imajo, ki ne bi bile predstavljene v šabloni protiamerikanizma. Deloma se je vzpostavila ta šablona, resnica pa ni le na eni strani. Vedno je tako."

Afera Depala vas

Novinar: Po skoraj desetletju afera Depala vas še ni končala na smetišču. Ni nenavadno, da država po aferi, katere značilnost je bi nerazumen spopad notranjega in obrambnega ministrstva, na sodišče postavi le navadne vojake?

Dr. Drnovšek: "Nenavadno je, da se zdaj zadeve spet odpirajo, tudi na način, kot jih predsednik SDS Janez Janša. Za njegove zadnje nastope se zdi, da temeljijo na predpostavki, da so ljudje že pozabili, kaj je bilo, in da skuša predvsem predstaviti, kako je nekaj bilo narobe, in računa, da se potem nikomur več ne bo dalo s tem ukvarjati, ker je bilo vse že tolikokrat povedano in prežvečeno. To večno vračanje kaže na pomanjkanje konceptov za sedanjost in prihodnost. Je pa razlika med sodnimi postopki in političnimi ocenami. Težko sodim o pravosodnem delu. Pravosodni sistem mora sam presoditi, ali je kdo prekoračil zakon. Tisto, za kar je šlo takrat v politiki, pa je bila tudi stvar političnih ocen, odgovornosti in ukrepov."

Novinar: Barbara Brezigar, ko je pred leti zavrgla ovadbe proti obema stranema, ki sta bili vpleteni, je opozorila, da suma kaznivih dejanj v notranjem ministrstvu zaradi nekooperativnosti kriminalistov sploh ni bilo mogoče preiskati. Kako zaupati preiskavi, je problem afere, ko so vpletene pomembne državne institucije. Je zagotovljeno vsaj, da se podobno ne more več ponoviti?

Dr. Drnovšek: "Skoraj povsem nemogoče je, da bi se kaj takšnega lahko ponovno zgodilo. Da se je zgodilo, je bila najbrž posledica nastajanja države in demokracije. Tako sem takrat kot predsednik vlade tudi gledal na to. Moral sem sprejeti nekaj zelo neprijetnih in nepopularnih političnih odločitev. Predlagal sem zamenjavo obrambnega ministra in zahteval preiskavo tudi v ministrstvu za notranje zadeve, kjer so bile tudi nepravilnosti, in smo ukrepali, s kadrovskimi zamenjavami in organizacijskimi spremembami. Storili smo, kar politika mora, in storil sem, kar lahko predsednik vlade. Dve ministrstvi sta takrat delovali druga proti drugemu, kar je v državi nepredstavljivo. To smo razrešili in v tem je izkušnja, ki preprečuje, da bi se kaj takega ponavljalo. Težko pa presodim, ali je potreben tudi sodni epilog. To je stvar pravosodja in v to kot predsednik vlade nikoli nisem zašel, da bi ocenjeval, ali je nekdo kršil zakon ali ne. To je stvar tožilcev, preiskave, sodišča. Lahko pa je stvar v tem primeru zapletena in ni enoznačno. A poglavitno smo storili: kaj takega se ne more več zgoditi."

Novinar:Naslednje leto bodo v državi parlamentarne volitve. Kakšen rezultat napovedujete liberalni demokraciji?

Dr. Drnovšek: "Zdaj nisem več predsednik liberalne demokracije. Ko sem jo zapustil, je imela močno podporo javnosti, kar je bila dobra osnova za naprej. Moralo bi zadostovati tudi za zmago na naslednjih volitvah, če ne bodo delali prevelikih napak. Kakšen bo rezultat, pa težko napovem. Odvisno bo tudi od uspešnosti opozicije."

V politiki je pač tako

Novinar: Veliko je bilo ugibanj o vašem zdravju po odstranitvi z rakom obolele ledvice. Nekateri politični nasprotniki so vas že pred časom pokopali. Ste bitko z boleznijo dobili?

Dr. Drnovšek: "O tem je bilo veliko vprašanj, ko sem še vodil vlado, in med predsedniško kampanjo. Včasih je bilo kar zoprno vedno znova odgovarjati. Tempo in pritisk sta bila že brez tega huda. Bitko pa, mislim, sem dobil. Drugače danes ne bi sedel tukaj in se ne bi pogovarjali. Po napovedih, ki so mi jih pred časom dajali, bi moral že zdavnaj biti kje drugje. Ampak nisem. Imam pozitiven odnos, ne želim pa vehementno reči, da sem dokončno dobil vojno..."

Novinar: Kaj bi svetovali vsem, ki se soočijo z diagnozo rak?

Dr. Drnovšek: "Ravno to. Pomemben je pozitiven odnos. V tem je bila zame zagata, ko je bilo nekaj časa veliko mrhovinarjev in imel sem občutek, da komaj čakajo, da ne bi preživel. A v politiki je pač tako. Potreben je pozitiven odnos in optimizem, potrebuješ ljudi okoli sebe, ki ti lahko pri tem pomagajo in ne čakajo samo, kdaj bo po tebi. To bitko je mogoče dobiti, in to je nekaj, s čimer se srečuje in se bo srečevalo zelo veliko ljudi v državi. Polovica vseh moških in tretjina žensk se v življenju sooči z diagnozo rak. Takšne so statistike in številke naraščajo. S tem se moramo znati soočati, veliko narediti tudi preventivno, za zdravo življenje in bolj zdravo prehrano. Predvsem pa - ne obupati."

Peter Jančič
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani