arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z avstrijskim predsednikom dr. Fischerjem (Zagreb, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Izjava predsednika republike ob srečanju s predstavniki Zveze Romov Slovenije

Ljubljana, 04/07/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Predsednik dr. Janez Drnovšek je pred svetovnim dnevom Romov sprejel predstavnike Zveze Romov Slovenije. Predsednik dr. Drnovšek je ob srečanju v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):

ikona avdioIzjava predsednika republike ob srečanju s predstavniki Zveze Romov Slovenije



Klikni za povečavoOb svetovnem dnevu Romov sem tudi letos sprejel delegacijo romske skupnosti v Sloveniji, že tretjič zapored. Ta priložnost je za nas pomembna, ne samo da čestitamo ob dnevu Romov ampak predvsem, da se pogovorimo o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Že v prejšnjih letih smo ugotavljali, da je nakopičenih precej problemov in da bo potrebna bolj odločna akcija tako vlade, državnega zbora kot tudi lokalnih skupnosti, da se vsa ta vprašanja začnejo hitreje in resneje reševati. Nekaj premikov je bilo v preteklosti, strinjamo se skupno, da je morda predvsem možnost, da imajo Romi svoje svetnike v občinskih parlamentih, zelo pomembna in da dobro funkcionira. Vesel sem, da je temu tako. Spominjam se, takrat, ko smo sprejemali in predlagali takšno zakonsko rešitev, je bilo precej vprašanj o njeni smiselnosti, vendar v praksi se je pokazala kot zelo pozitivna. Ob tem bi poudaril, da ob devetnajstih občinah, kjer imajo v skladu z zakonom romske svetnike, še vedno obstaja ena občina, to je občina Grosuplje, kjer kljub zakonski obveznosti in tudi odločbi Ustavnega sodišča še vedno niso izvolili romskega svetnika in s tem povsem izstopajo iz pravnega okvira, ki smo ga v tej državi postavili. Upam, da bo to stanje kmalu razrešeno.

Klikni za povečavoSicer smo se pogovorili o glavnih sklopih problemov in vprašanj. Kot vedno so zelo pomembna finančna vprašanja, vprašanja financiranja številnih dejavnosti in možnosti za normalno življenje ter integriranje Romov v normalno življenje v Sloveniji. Vse to je seveda povezano z določenimi finančnimi sredstvi. Posebej smo izpostavili vprašanje infrastrukture. Marsikje ni osnovne infrastrukture, niti vode, niti elektrike, niti drugega in to vprašanje bo treba sistematično razreševati. Po opozorilih v prejšnjih letih, tudi na podlagi naših pogovorov, je vlada lansko leto pripravila poseben program in tudi oceno, da bi bilo v petih letih treba v ta namen nameniti štiri milijarde sredstev, da bi rešili ta temeljna vprašanja, infrastrukturna vprašanja romske skupnosti povsod. Letos je aktualno vprašanje rebalansa proračuna in sam tudi na podlagi današnjega razgovora apeliram na vlado in ji bom posebej priporočil, da skuša že v letošnjem proračunu, rebalansu upoštevati nekaj teh problemov in zagotoviti potrebna sredstva za reševanje. Treba je najti načine, da se zagotovi bolj sistematično financiranje. Vprašanje je tudi pri lokalnih skupnostih, lokalne skupnosti in država na nek način druga na drugo prenašata ta vprašanja in probleme. Verjetno bo treba najti rešitev tudi v zakonu o financiranju občin zato, da se zagotovi nek stalni finančni vir, s katerim bi lahko reševali ta vprašanja. In ne ad hoc ob vsakokratnem ponovnem iskanju možnosti, kako to razrešiti in kako to financirati. Drugo vprašanje, o katerem smo se pogovorili in ki je posebej aktualno v zadnjem času, je vprašanje šolstva. Ob precej znanih zapletih v šoli v Bršljinu sem se danes seznanil s stališčem, da tudi delegacija Zveze Romov meni, da je sedaj koncipirana rešitev, če se bo tako izvajala in seveda tudi ustrezno preverjala, najbrž pravilna in edina možna v tej situaciji. Ključno, na kar je treba gledati in zagotoviti pa je, da diferenciranje ni narejeno na podlagi etnične pripadnosti, ampak na podlagi znanja, trenutnega nivoja znanja učencev. Skratka, šola v Bršljinu v nobenem primeru ne sme biti precedens za to, da bi se pri nas v šolah začelo sistematično uvajati diferenciranje na podlagi etnične pripadnosti. To je povsem nesprejemljivo in vsi akterji, tako Ministrstvo za šolstvo kot občina, kot sama šola, starši in učenci, vsi morajo imeti pred očmi predvsem to dejstvo. Do tega ne sme priti. Razumljivo je, da pride do problemov v praksi, problemov pri skupnem delu, ampak treba je najti načine, kako se razrešijo. Potrebna je potrpežljivost, potrebna je neka pomoč, dodaten pouk, karkoli na tem praktičnem nivoju. Zavedati se moramo, da ne sme priti do takšne diferenciacije, ki bi lahko postala potem kakšen princip. To bi bil korak popolnoma v nasprotno smer, daleč stran od tistega vrednostnega sistema, ki smo ga v Sloveniji sprejeli, in tistega, ki ga zastopamo in sledimo tudi v Evropski uniji.

Obstajajo seveda še druga področja. Predstavniki Romov so me opozorili tudi na vprašanje medijev, vprašanje večjega dostopa v medije. Nekatere lokalne radijske postaje to že kar dobro izvajajo, vendar menimo, tudi sam menim, da ob aktualnem sprejemanju novega zakona o RTV Slovenija obstaja priložnost, da se tudi v tem zakonu najdejo rešitve, kako bi se zagotovil nek stalni dostop romske problematike v programih RTV Slovenije. Mislim, da je to dobra priložnost, ki bi jo bilo treba tudi v luči sedanjih razprav izkoristiti. Prav je, da se vsi bolje seznanimo z življenjem Romov, njihovimi problemi in navsezadnje tudi z uspehi, ker dosegajo uspehe na številnih področjih, tudi na kulturnem. Mislim, da je prav, da to ne samo podpiramo, ampak da smo tudi seznanjeni s tem, kaj se dogaja in da se tudi dosega napredek. Mislim, da so to glavna vprašanja. No, so še druga seveda, vprašanja pravnih statusov, predvsem to je vprašanje, na katerega me je tudi opozoril predstavnik mariborskih Romov. V Mariboru in okolici je okrog 2.000 Romov, t.i. priseljenih Romov, ampak priseljenih že leta 1960 in v veliki meri imajo nerešen pravni status, so brez državljanstva. In tako kot je situacija, je praktično nemogoče, da bi si ob aktualnih zahtevah, pravnih zahtevah za ureditev statusa, to lahko sami rešili v nekem obdobju, ne samo kratkoročno ampak najbrž kar dolgoročno. Stvari so med seboj povezane; zaradi nerešenega statusa ne dobijo zaposlitve, imajo težave z dostopom do socialnega skrbstva, do zdravstvenega skrbstva. Skratka, vse je med seboj prepleteno in vse skupaj pomeni, da se njihova situacija samo še slabša, ne pa rešuje. Edino s sistematičnim izobraževanjem in z zaposlovanjem Romov se bodo vzpostavljali pogoji, da bodo potem tudi sami vse znali. Prvič se zmogli preživljati in drugič tudi plačevati vse tiste potrebne prispevke in dajatve, tako kot drugi državljani. Treba je narediti nek osnovni preboj. Mislim, da so bila to glavna sporočila iz našega razgovora, in mislim, da je čas pravi. Tudi zakonodajni in vladni postopki so v takšni fazi, da bi lahko te ugotovitve upoštevali in upam, da bo naš pogovor čez leto dni pokazal, da so bili narejeni pomembni koraki naprej.
Hvala lepa.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani