arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
S predsednikom Vlade RS Janezom Janšo na pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike (Ljubljana, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju s predsednikom dr. Janezom Drnovškom za Primorske novice

Ljubljana, 02/03/2006  |  sporočilo za javnost, intervju


Kri ne spere krvi, zlo ne more izboljšati sveta - intervju s predsednikom dr. Janezom Drnovškom za Primorske novice, 3.2.2006

  • Se spomnite v socializmu neusmiljeno glodane Marxove 11. teze o Feuerbachu: filozofi so svet samo razlagali, treba pa ga je spreminjati?
dr. Drnovšek: Ja, in se strinjam z njo. Svet je treba spreminjati. Spreminjati na boljše. S to razliko od posnemovalcev Marxa: spreminjati samo na miren način, z nenasiljem. Napaka revolucionarjev, marksistov in tudi drugih, je bila ravno to, da so uporabljali nasilje kot sredstvo za spreminjanje sveta.
  • Potem ne verjamete, da so revolucije koristne?
dr. Drnovšek: Ne, če se uporablja nasilje. Če za dosego boljšega sveta uporabiš zlo, že to samo po sebi ne more voditi v boljši svet. Boljši svet se ne more graditi na zlu, na ubijanju.
  • Tisti, ki ubijajo za boljši svet, najbrž težko presodijo, ali so že pokončali zadnjega sovražnika miru; krog se ne konča?
dr. Drnovšek: Prvič se ne konča, pa tudi začne se že z nečim, kar je proti življenju, proti ljudem, kar povzroči trpljenje, pa tudi sovraštvo in maščevanje. To je osnovna napaka.
  • Ampak vse revolucije so se zgodile kot upor proti obstoječemu nasilju.
dr. Drnovšek: Že, a družbe, ki so se spremenile na podlagi nasilnih revolucij, preprosto niso imele temeljev, ki bi zdržali. Slej ko prej so se zrušile.
  • S čim je potem mogoče v neznosnih družbenih razmerah prekiniti agonijo?
dr. Drnovšek: Z dvigovanjem zavesti. Ljudje se zavedo,da morajo drugače delovati, da so med sabo povezani soodvisni. Da jim sočutje do drugih, dobra dela, prijaznost lahko prinesejo občutek življenjske izpolnitve, ki jim ga ne more dati pehanje za dobičkom ali za oblast. Da jim skrb za pozitivne medčloveške odnose in za človeku prijazno naravno okolje več pomeni kot kopičenje materialnih dobrin. To zavest, ki pogojuje drugačno delovanje,začnejo vnašati v institucije, v katerih delujejo, v medije, v politiko, v družino, v svoje okolje. Ko je ozaveščenih dovolj ljudi, dosežejo kritično maso potrebno za spremembe. In takrat lahko začnejo spreminjati svet. To so potem trdni temelji, ki jih nič ne more podreti. In to je edini način.
  • Zelo preprosto vprašanje: kako se to naredi? Kaj sproži dvigovanje zavesti? Ste našli v zgodovini, v knjigah ali življenju prepričljiv zgled? Po krivici pozabljeno modrost, ki to uči? Vso zgodovino zmagujejo močni - to pa so tisti, ki imajo orožje.
dr. Drnovšek: Ja, imam tak zgled. Vem, kje se je začelo in kako se je potem praviloma sprevrglo v nekaj drugega.
  • Kje?
dr. Drnovšek: Vse religije imajo v svojem temelju takšno spoznanje in takšno iskanje, kako narediti svet boljši, kako narediti odnose med ljudmi bolj pozitivne. Vse religije v osnovi razlagajo ljubezen do drugih ljudi. Vse razlagajo, da je treba pomagati drugim ljudem. So proti zločinu, proti negativnim dejanjem, proti vsemu, kar ogroža življenje človeka in sploh vsega živega.
  • In vendar še danes obstajajo verske vojne, če inkvizicije sploh ne omenjam.
dr. Drnovšek: Ker so se religije praviloma pokvarile.
  • Kako lahko ideja o vesoljni ljubezni začne ubijati, mučiti, preganjati?
dr. Drnovšek: Religije so se pokvarile, ko so postale institucije. Tudi krščanstvo. Zgodnje krščanstvo, preroki, Jezus, apostoli, so učili nekaj, kar je absolutno pozitivno in kar je očitno uspelo osvojiti takrat vse ljudi. Navsezadnje zrušiti mogočni rimski imperij . Sama ideja je bila tako močna. Ampak potem je to postalo institucija.
  • In oblast?
dr. Drnovšek: Tako je. Institucija, ljudje, ki so se znotraj prerivali za oblast, ki so sodelovali z oblastjo v dobrem in slabem. Tako je religija postala nekaj drugega, kot tista zgodnja vera, ki je osvojila svet.
  • Je tisto prvobitno jedro dokončno izgubljeno?
dr. Drnovšek: Delno še obstaja. Vedno se pojavljajo posamezniki, tudi v okviru cerkvenih institucij, ki se želijo vračati k izvornemu krščanstvu in nauku, ki čutijo, da to, kar so prinesle institucije in oblast, ni pravo. To se je dogajalo skozi vso zgodovino. Vda zidimo recimo sv.Avguština, pa Frančiška Asiškega, pa patra Bruna in druge, ki so poskušali obuditi izvorno idejo.
  • Pomeni, da klico zla nosi oblast?
dr. Drnovšek: Oblast in institucije pokvarijo izvorno idejo. Vera postane orodje za doseganje posvetnih ciljev in izgubi svojo duhovno moč.
  • Ni monopol nad posmrtnim življenjem, ki si ga prilaščajo religije, idealno orodje za zlorabo ljudi?
dr. Drnovšek: Res je. Vera je bila inicirana z namenom: da bi naredila ta svet boljši. Da bi bil človek bolj pozitiven. Da se ne bi zreduciral na to, da za oblast ali za preživetje z tekmuje z drugimi ljudmi na življenje in smrt. Da ne bi pobijal ljudi in živali. Da bi spoštoval življenje. Da bi bili ljudje med sabo povezani in da bi si pomagali . Posvetne cerkvene institucije ne morejo imeti monopola nad posmrtnim življenjem. Lahko samo učijo ljudi, da so dobri in da spoštujejo življenje.
  • Verjetno so se ljudje zmeraj bali, da lahko človeštvo zdrsne v katastrofo. Danes pretok informacij prepričljivo kaže, da smo spet na prelomnici. Je tokrat strah bolj utemeljen?
dr. Drnovšek: Tako kot se zdaj svet razvija, pelje v katastrofo. Načini delovanja ljudi, institucij in držav so takšni, da ne zmanjšujejo svetovnih neravnotežij.
  • Ampak?
dr. Drnovšek: Jih prej povečujejo.
  • Ali celo ustvarjajo?
dr. Drnovšek: Tako je. In svet se ni sposoben povezati in organizirati tako, da bi se učinkovito soočil z nekaterimi glavnimi problemi. Revščina velikega dela sveta, napetost in nezadovoljstvo, občutek krivičnosti, navsezadnje tudi generira terorizem. Da ne govorimo o klimatskih spremembah, kjer je človeštvo povsem nesposobno, da kaj napravi.
  • Mislite o tistem, kar se bo zgodilo čez tisoče let in je enako daleč kot zadnja ledena doba?
dr. Drnovšek: Okolje se očitno slabša in napovedujejo nam tako hude klimatske spremembe, da bodo ogrozile človeštvo in sedanji način življenja. In ne bodo potrebna tisočletja. To je pred nami.
  • Bo zmanjkalo vode?
dr. Drnovšek: Ponekod. In prišlo bo do velikih temperaturnih sprememb, zato bodo ponekod hude suše, drugod pa poplave. Ponekod bo prišlo do segrevanja, drugod bodo spremenjeni morski tokovi prinesli ohladitve. Ampak svet se ni sposoben organizirati in na to učinkovito odgovoriti.
  • Zveni pesimistično.
dr. Drnovšek: Zakaj je tako? Ker so bili doslej vsi načini delovanja usmerjeni v tekmovanje in selekcijo bolj kot pa v sodelovanje, solidarnost in pomoč. Zato, ker motiv profita, ki prevladuje, in velekapitala v sebi ne nosi ničesar, kar bi lahko pomagalo ta nasprotja zmanjševati, ampak jih povečuje. Kapital ni zainteresiran za to, da bo zmanjševal revščino po svetu, prej jo povečuje in prihaja do strahotnih razlik. Kapital po svoji logiki nima interesa, da bi vlagal nek denar za to, da bi preprečevali klimatske spremembe, če zaradi tega ne bo profita ali pa bodo profiti manjši. In kapital deluje skozi institucije in navsezadnje tudi medije. V veliki meri vpliva na javno mnenje.
  • S padcem berlinskega zidu je ostal kapitalizem edini svetovni gospodarski sistem. Brez tekmeca.
dr. Drnovšek: Absolutno priznavam, da je trg koristen in da pomaga pri razvoju in kreiranju delovnih mest, ampak ne sme biti vsemogočen in edini.
  • Kaj pa je še?
dr. Drnovšek: Morajo delovati še drugi mehanizmi, kjer človek lahko korigira negativne efekte in naredi tisto, kar je treba narediti za to, da človeštvo dolgoročno preživi. To pomeni, da poskuša uravnotežiti, i bogastvo v svetu, da ni na eni strani strahotno preobilje, na drugi pa strahotna revščina, ker to ne bo vzdržalo. Nekje bo počilo. Če drugače ne, v nekem anarhizmu, nekem terorizmu, ki bo z modernimi sredstvi lahko uničil ves svet. In če se ne bomo soočili s klimatskimi spremembami, bodo te uničile človeštvo. Kapital z logiko profita ne more rešiti ne enega ne drugega.
  • Kje je torej čarobna paličica?
dr. Drnovšek: To lahko rešimo, če se tega zavemo. Zato je zame ključno vprašanje vprašanje zavedanja, ozaveščanja ljudi. Da se čim več ljudi tega zaveda, da začnemo delovati na različne načine, da se povežemo v nevladne institucije, da delujemo tudi skozi uradne institucije, da izvajamo pritisk v javnosti, na politiko.
  • In kaj se bo zgodilo?
dr. Drnovšek: Institucije in politiki bodo začeli reagirati šele, ko bodo videli, da to zanima dovolj njihovih volilcev in da drugače ne bo šlo več. Zato je nivo ozaveščenosti ključna zadeva. To je edini način, da se da izpeljati spremembe. Recimo: jaz se z argumenti pogovarjam s svetovnimi politiki in marsikoga lahko tudi prepričam, ampak ker je tako ujet v delovanje institucij in obstoječo logiko, ne bo naredil nič.
  • Tudi če se intimno strinja?
dr. Drnovšek: Ja, ker bo : saj se ne da, saj je vse vpeljano ... in bo hitro pozabili na to in ne bo šel proti vetru.
  • Vaše pobude zadnje tedne doživljajo neverjeten odmev. Po eni strani vas ljudje občudujejo in pravijo: končno nekdo v tem kaotičnem svetu razmišlja drugače, po drugi strani pa vam ne verjamejo, ker mislijo, da vse to počnete zaradi politične slave. Prevladujejo prvi?
dr. Drnovšek: Mislim, da. Tudi sam dobivam zelo veliko odzivov, pisem. Praviloma so izjemno pozitivna. Pišejo ljudje, ki prej tega niso delali, ki so bili že kar apatični in so izgubili upanje, da se da kaj spremeniti. Zdaj pa pišejo, so navdušeni, radi bi se vključili, podpirajo. Na eni strani vidim, da ljudje to sprejemajo in tudi vidim, da se dviguje zavest o teh vprašanjih, po drugi strani pa so skeptiki, ljudje, ki razmišljajo po ustaljenih vzorcih.
  • Ki ne verjamejo več nikomur?
dr. Drnovšek: Ja. In ki se jim zdi nenavadno, da nekdo želi delati dobre in pozitivne stvari. Potem se sprašujejo: kaj je zadaj, kaj ima za bregom? Ravno v tem se vidi pokvarjenost sedanjih vzorcev mišljenja in delovanja..
  • Ker je ljudi oropal upanja?
dr. Drnovšek: Ker se jim zdi nenavadno, če nekdo ne želi nič drugega, samo narediti nekaj dobrega. Da se jim to zdi tako tuje, da se temu čudijo. Vidite, to je fenomen sveta, v katerem živimo. Da nas je pripeljal do tega, da so ljudje presenečeni, če ne delaš samo zase, če nimaš od tega profita, če ne delaš za kariero - če ne delaš iz egoizma.
  • So takšni Slovenci, Evropejci, zahodnjaki, ljudje, ki živijo v razvitem kapitalističnem svetu - ali vsi?
dr. Drnovšek: To velja predvsem za razviti kapitalistični svet, ki je postal bolj egoističen. Reveži so velikokrat bolj solidarni in sočutni.
  • Delati, po možnosti uživati, ne misliti.
dr. Drnovšek: Tako je. Zraven pa imamo še razna mamila, kot je recimo TV, ki nam nadomestijo duhovno življenje.
  • Koliko gledate TV?
dr. Drnovšek: Je sploh ne gledam. Je nimam več.
  • Zakaj je mamilo?
dr. Drnovšek: Ker nadomesti vse.Lahko izklopimo možgane. Ampak ob tem načinu življenja zelo veliko ljudi čuti, da je nekaj narobe. In ti ljudje začnejo pozitivno reagirati, ko se srečajo z drugačnim razmišljanjem in drugačno iniciativo.
  • Pred nedavnim ste bili na nenavadnem obisku v Boliviji. Ste tam srečali drugačne ljudi?
dr. Drnovšek: V glavnem sem bil z Indijanci, ki živijo v veliki revščini. Zadnjih 500 let so jih izkoriščali beli kolonialisti in moderne multinacionalke. Ti ljudje so kljub revščini neverjetno pozitivni. In mirni.
  • V kakšnem smislu?
dr. Drnovšek: Ko jih vidiš, kako sedijo ob cesti ali kje na prostem, vidiš, da nimajo nič, kvečjemu kakšno kolibo, pa sploh ne delujejo obupani, niso nemirni, so zadovoljni s tistim tam, kjer so, v tistem trenutku, ko so. So mirni in spravljeni sami s sabo.
  • V čem, mislite, da je njihova moč?
dr. Drnovšek: V tem, da so sprejeli svet takšen, kot je. Nimajo ambicij, si ne ženejo za ničemer, se ne pehajo za ničemer. Ne doživljajo stresov. Ne tekmujejo z drugimi. Enostavno so, kjer so, spravljeni sami s sabo, s svetom. Moderni svet, moderna civilizacija pa nosi s sabo ravno to tekmo, to stalno pehanje, to stalno ambicijo. Enostavno nehamo biti ljudje, tisto, kar smo v svojem bistvu. Odtujimo se sami od , od svojega bistva in smo samo še priučeni vzorci, modeli, ki se prerivajo, tekmujejo.
  • Tudi vi verjetno gledate na to, katere stvari so bistvene in katere niso, drugače kot pred dvajsetimi leti?
dr. Drnovšek: Seveda, človek se spreminja. Tudi sam se spreminjam. Vsi pridemo na ta svet in pademo v te vzorce, nikomur ni prizanešeno, in potem se vsak prebija skoznje in dela napake, tako kot jih delajo drugi. Vsak je obsojen na to. Ni izbire.
  • Kako potem uideš?
dr. Drnovšek: Tako, da zavržeš balast in se nekako le prebiješ do samega sebe in do bistva.
  • Padec v globino je lahko tudi usoden. Kaj ga ublaži?
dr. Drnovšek: Poenostaviš življenje in začneš delati povsem normalne in preproste stvari. Predvsem pa pozitivne. V tem je ključ vsega.
  • Čemu verjamete? Filozofiji, umetnosti?
dr. Drnovšek: Od njih lahko dobiš kakšne impulze, ki ti pomagajo kaj razsvetliti. Ne verjamem, da bi en učitelj ali ena doktrina lahko rešila vse. Prebijaš se skozi življenjske izkušnje, po drugi strani skozi spoznanja drugih, ki so jih zapisali v knjigah, in to nekako sestavljaš in se prebijaš do svojega avtentičnega spoznanja, ne naučenega. Do stika z življenjem, s svetom - ali pa z vesoljem.
  • Boste napisali še kakšno knjigo?
dr. Drnovšek: Zaenkrat pišem pisma ... (smeh). Pišem svetovnim voditeljem, jih opozarjam na probleme, ponujam rešitve. Ukvarjam se reševanjem problemom, z ozaveščanjem ljudi in skušam s svojimi nastopi, akcijami in iniciativami pomagati, da se tudi sami prebudijo.
  • Kakšen je odziv?
dr. Drnovšek: Veliko boljši, kot je bil kdajkoli. Pozitiven. Veliko ljudi se odziva . Glede tega sem zadovoljen, vesel. Stvari se kar hitro spreminjajo na boljše.
  • Ena od pozitivnih idej, ki se je sprevrgla v okostenelo institucijo, so tudi Združeni narodi. Obstaja možnost, da bi jih spremenili v organizacijo ali gibanje, ki bi poskušalo svet obvarovati?
dr. Drnovšek: Mislim, da obstaja. Ja, mislim, da se da. Združene narode je treba spremeniti, ker so absolutno dobri kot ideja, človeštvo jih potrebuje, ampak treba bo odpraviti tiste blokade, ki jih ima vgrajene v sebi.
  • Katere blokade?
dr. Drnovšek: To, da lahko velike sile, ko ima katera svoj specifični interes, blokirajo akcijo, ki je v interesu vsega človeštva.
  • Velike sile imajo privilegiran status. Ga je mogoče spremeniti?
dr. Drnovšek: Premalo se je naredilo za to in preveč se jih tolerira v OZN, v Varnostnem svetu. Prevečkrat molčijo in pogledajo stran. Mislim, da je treba zelo jasno pokazati, ko kdo počne kaj nenačelnega , da to ni v interesu človeštva, ampak v nekem posebnem interesu.
  • Tak primer je Kiotski sporazum. Čeprav se obetajo svetovne kataklizme zaradi onesnaževanja, se največja onesnaževalka, ZDA, uspešno upira, da bi podpisala sporazum. Jo je mogoče prisiliti?
dr. Drnovšek: Jaz mislim, da to lahko naredi samo ozaveščenost ljudi.
  • Katerih?
dr. Drnovšek: Tudi ameriških. In javnega mnenja. Potem bodo začeli pritiskati na politike. Ne vidim druge poti kot ozaveščanje, tudi skozi medije, da to zavedanje doseže kritično maso človeštva, ki lahko začne spreminjati institucije in politike. Od tega, da imajo neke skupine profit, ima vse človeštvo škodo. Zaradi tega imamo vsu slabšo vodo in zrak. Da imajo nekateri profit in da živijo kot milijarderji. Je to sprejemljivo za človeštvo? Ni. Več ljudi se bo tega zavedalo, več bo akcije.
  • ZDA vsako leto uničijo za 100 milijard hrane, ki ji poteče rok. Po drugi strani polovica človeštva strada. Je vegetarianstvo način življenja, ki ruši prevladujoče politične zakonitosti?
dr. Drnovšek: Verjetno je lahko. Spomnite se mojih kritik EU. Unija bi lahko igrala bolj pozitivno vlogo v svetu, tako jo tudi vidim. Pri spreminjanju sveta na boljše, z večjo okoljsko ozaveščenost, z željo, da se bolj uravnotežijo razmere v svetu, da ne bi bilo revščine. Toda ta EU ima kot svojo glavno prioriteto subvencioniranje kmetijstva. Daje 100 odstotne subvencije! Se pravi, da je kmet vnaprej plačan za proizvod, ki ga lahko potem vrže stran ali ga proda pod ceno.
  • Kakšen smisel ima to?
dr. Drnovšek: Nobenega.Tako se uničuje kmetijstvo v državah v razvoju. V tistih revnih državah, kjer kmetje evropskim ne morejo konkurirati, ker niso subvencionirani. In EU največ denarja daje za to. Vsaka evropska krava dobi na dan dva dolarja subvencije, medtem ko polovica človeštva živi z manj kot dvemi dolarji na dan. Mi vsi to plačujemo in večina ljudi se niti ne zaveda, da s tem stimuliramo nezdravo prehrano in po drugi strani uničujemo kmetijstvo držav v razvoju. Zaradi tega so oni še bolj revni, kot bi bili sicer. In potem si tolažimo vest tako, da jim damo neko manjšo pomoč.
  • Ta vaša kritika kmetijske politike ni naletela na simpatije.
dr. Drnovšek: Ljudje večinoma tega sploh ne vedo. To so izsilili lobiji in če to temo danes odpreš, bodo nekateri politiki v Evropi takoj skočili in njihovi lobiji za njimi tudi.
  • Slovenija je s svojo kmetijsko politiko poslušna EU. Ima kakšno drugo možnost? Bi lahko bila otoček, ki je zaradi tega, ker ima relativno čisto zemljo, vode in veliko godov, izkoristila te možnosti, da bi proizvajala zdravo hrano?
dr. Drnovšek: Imate popolnoma prav. Mi bi morali spodbujati ekološko pridelavo zdrave hrane, stran od kemikalij. S kemikalijami uničujemo zemljo, vodo in hkrati še jemo hrano, v kateri so kemikalije in tako še sebe zastrupljamo. Zato je tako pomembna reforma evropske kmetijske politike. In zato sem tudi opozarjal na to, pisal članke v svetovne medije, opozarjal evropske politike.
  • Imate kaj somišljenikov?
dr. Drnovšek: Nekaj se jih kar strinja, skandinavske države so precej na tej liniji. Pa Britanci. Tisti, ki iz teh subvencij vlečejo veliko denarja, pa seveda skušajo ščititi to politiko in so seveda gluhi ali pa celo ostro reagirajo nazaj. Raje so pa gluhi, ker jim ni všeč javna diskusija o tem.
  • Analiza je lahko nevarna.
dr. Drnovšek: Seveda, ker se ljudje v glavnem tega niti ne zavedajo. Zato je v interesu nekaterih politikov, da ni veliko javne razprave.

Ampak jaz mislim, da bo pritisk šel v tej smeri in da bomo kmalu prišli do sprememb v EU. Mislim, da bi Slovenija, ko bo predsedovala ravno v letu 2008, to je takrat, ko naj bi naredili revizijo prioritet EU, tudi kmetijske politike, lahko odigrala kar precej pomembno vlogo. Ampak do takrat moramo to razčistiti sami s sabo.

Danica Petrovič
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani