arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
S predsednikom Vlade RS Janezom Janšo na pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike (Ljubljana, 21.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Dr. Drnovšek nagovoril predsednike srednjeevropskih držav v Varni

Varna, Bolgarija, 05/19/2006  |  sporočilo za javnost, govor


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se v Varni v Bolgariji udeležuje srečanja predsednikov srednjeevropskih držav. Danes je dr. Drnovšek na prvem plenarnem zasedanju prisotne nagovoril:


Klikni za povečavo"Kakšna bo prihodnost Srednje Evrope? Enaka kot prihodnost Evrope. Pojem Srednje Evrope bo ostal geografski pojem, bolj ali manj široko opredeljen in včasih bomo govorili o skupni kulturni dediščini Srednje Evrope, čeprav je tudi ta lahko raznolika. Političnega pojma Srednje Evrope pa ne bo.

Bo samo Evropska unija. Bomo srednji Evropejci vzpostavili posebno politično enoto znotraj Evropske unije? Mislim, da ne. Za to ne obstaja posebne potrebe. Med sabo se bomo dogovarjali od primera do primera, v skladu z vsakokratno situacijo in interesi. Naš skupni interes je združena Evropa. To je edini cilj, ki ima smisel. Vzpostaviti jo moramo na ustrezen način, na trdnih temeljih.

Dati ji moramo čvrst formalni okvir, zato moramo najti izhod iz sedanje pat pozicije, ki sta jo povzročila neuspela referenduma v Franciji in Nizozemski.

Ustavna pogodba nam ostaja odprt izziv in hkrati odgovornost. Sedanja generacija političnih voditeljev Evropske unije mora prevzeti svoj del zgodovinske odgovornosti in zagotoviti, da se bo evropska integracija naprej utrjevala.

Evropski projekt ni le odgovornost do prebivalcev stare celine, ampak tudi projekt za celotno človeštvo. V današnjih globalizacijskih okvirih smo še daleč od tega, da bi lahko govorili o uravnoteženem razvoju človeštva. Revščina v svetu je še vedno nesprejemljivo velika, trpljenje velikega dela človeštva je lahko v sramoto tistim, ki imajo sredstva, da bi kaj pomagali in spremenili, pa tega ne storijo. Tudi zaščite okolja, v katerem živimo - tega človeštvo do zdaj ni bilo sposobno zagotoviti. Z neprestanim uničevanjem našega planeta žagamo vejo, na kateri sedimo. In odrekamo prihodnjim generacijam možnost preživetja.

Svet potrebuje bolj usklajen in na dolgi rok vzdržen razvoj. Evropa se v svojih vrednotah in ciljih še najbolj približuje sprejemljivemu modelu razvoja. Socialna razmerja so bolj uravnotežena, ekološka osveščenost je sorazmerno visoka.

Zavedamo se - vedno bolj -, da samo dobiček ne more biti osnovno gibalo in merilo človeških odnosov in razvoja. Potrebno je nekaj več, da bi dosegli in ohranili socialno kohezivnost in neokrnjeno okolje. Cilji, ki jih udejanjamo v Evropski uniji temu vsaj do določene mere, sledijo. Če bo evropski model uspešen, lahko postane vzorec za celotno človeštvo.

Trdna evropska integracija pa lahko postane tudi učinkovit element umirjanja svetovnih konfliktov in smernik za preseganje medsebojnih nasprotij, ki so se tako pogosto končevala v vojnah.

Evropsko integracijo moramo uspešno dokončati in postopno vključiti še tiste dele, ki zaradi različnih zgodovinskih razlogov še niso mogli vzpostaviti zadostne stabilnosti ali institucionalne pripravljenosti.

Razširitev v jugovzhodno Evropo je nujnost, saj le-ta ne more ostati oaza ali bela lisa na evropskem zemljevidu. Saj smo ga tudi na naših predsedniških srečanjih vključili v Srednjo Evropo. S tem smo dali jasen signal, da je to sestavni del evropske civilizacije in ga ne moremo izpustiti iz našega povezovanja. Enako velja za Vzhodno Evropo. Tudi tam ne potrebujemo več jasne meje, ki bi ločevala dve Evropi. To se ne bi dobro končalo. In kar čudim se tistim, ki bi spet kar pohiteli v retoriko obdobja hladne vojne.

Pri tem jih ne morejo voditi interesi Evrope ali človeštva v celoti, pač pa zastarela logika nacionalnih geopolitičnih interesov, ki bi se že zdavnaj morala znajti v ropotarnici zgodovine. Tudi, če jo oblečemo v barve širjenja demokracije ali pa novega avtoritarnega nacionalizma, ni prav nič drugačna.

Vloga Srednje Evrope v teh procesih mora biti spodbujevalna in konstruktivna. Njeni cilji ne morejo biti prav nič drugačni, kot so cilji celotne Evrope. Za prihodnost zanimiva skupna kulturna in zgodovinska dediščina Srednje Evrope temelji na vse človeških spoznanjih ter vrednotah in nas lahko spodbuja in vodi le k vzpostavljanju boljše skupne Evrope in boljšega sveta v celoti. Edino v tem vidim pomen ter vlogo Srednje Evrope v sedanjosti in prihodnosti."
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani