arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na proslavi 30-letnice Mariborske univerze (Maribor, 20.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju predsednika republike za revijo MAG

Ljubljana, 05/12/2004  |  intervju


Klikni za povečavoS predsednikom se je o aktualnih domačih in mednarodnih vprašanjih pogovarjal Ivan Puc. "Glede na to, kakšne so zdaj stvari, se v evropske volitve ne mislim vmešavati," predsednik republike z nekaj previdnosti komentira naše vprašanje, ali namerava koga podpreti v tekmi za evropski poslanski sedež. Pogovarjali smo se tudi o izvolitvi četrtega kandidata za predsednika računskega sodišča, o njegovi nekdanji stranki, o tem, zakaj se ni udeležil referenduma o izbrisanih, in o evropskih temah. Sogovornik je v bran vzel svojega nekdanjega dolgoletnega sodelavca Gregorja Golobiča: "Vedno sem mu zaupal in imel vtis, da se skuša v stranki pa tudi drugje bojevati proti klientelizmu in korupciji." Pogovor s predsednikom je potekal v knjižnici Vile Podrožnik; tam še vedno visi slika iz zgodovinskih učbenikov, na kateri je upodobljeno srečanje slovenskih komunistov (osrednja figura je kajpak Edvard Kardelj), ki so leta 1937 na Čebinah nad Zagorjem ob Savi ustanovili KPS.

  • Gospod predsednik, se vam zde razmere v slovenski politiki normalne?
Morala bi naprej postaviti merilo normalnosti. Razmere so tipično predvolilne. V zadnjem letu in pol pa je res prišlo do sprememb v slovenski politiki.
  • Je normalno, omenili sta merilo, če državni zbor kljub drugačnim zagotovilom trikrat zapored zavrne vaš predlog za predsednika računskega sodišča?
Gotovo ni normalno. Je zelo nenavadno in nikakor ne pripomore k verodostojnosti državnega zbora.
  • Ali temu botrujejo predvolilne razmere, ali pa so vzroki globlji in odražajo spremembe v slovenski politiki, o katerih ste govorili?
Klikni za povečavoTežko govorim o vzrokih, saj se je državni zbor, ko sem se posvetoval, strinjal s kandidati. Prejšnja leta se to ni ravno dogajalo. Največjo odgovornost nosi koalicija - del odgovornosti za stanje v države pa nosi tudi opozicija
  • Ob drugi neizvolitvi ste se vprašali, ali vladajoča večina ne želi imeti resnega pravega nadzora in ali želi čakati, da bo na koncu morda predlagan primernejši kandidat. Lahko bi sklepali: če bo četrti kandidat Igor Šoltes izvoljen, bo zato, ker je večina ugotovila, da s tem ne bo resnega nadzora …
Če bo izvoljen, bo morda tudi zato, ker gre za že četrti poizkus. Če bi padel tudi četrti kandidat, bi bilo pa to res povsem nenormalno za delo parlamenta in koalicije. Prva kandidatka je bila morda res manj znana in bi to bil lahko razlog, da ni dobila podpore, nerazumljivo pa je, zakaj sta brez nje ostala gospod Cvikl, ki je bil nesporno dober kandidat in nedavno imenovan za ministra, ter gospod Engelman.
  • Zdaj ste se odrekli posvetom z vodji poslanskih skupin. Ste jih nekako "kaznovali"?
Ne gre za kaznovanje. Če sem po posvetovanjih ugotovil, da bi moral kandidat prejeti ustrezno podporo, pa je ne dobi in če se to nekajkrat ponovi, potem je očitno, da nimajo nobenega smisla.
  • Ali vendarle ni bolje predstavnikom strank pogledati v oči in ugotoviti ali so neiskreni?
Morda sem si ta vtis ustvaril že v prejšnjih treh poskusih in tega ni bilo treba več ponoviti.
  • Pred dvema ali tremi leti ste kot predsednik vlade in LDS zelo odmevno opozorili na problem razraščajočega klientelizma, na to, da ni tako malo tistih, ki pričakujejo usluge vladne stranke. Je klientelizem viden tudi z mesta predsednika republike?
Klikni za povečavoNobena oblast ni apriori imuna pred klientilizmom. Kot predsednik vlade in stranke sem vsa leta opozarjal svojo stranko in ministre, da naj bodo pazljivi in naj delujejo proti takšnim pojavom. Nekajkrat sem nastopil tudi javno. Bilo bi zelo slabo, če bi sprejeli kot samoumevno "prijazno sodelovanje" vplivnih ljudi iz politike, gospodarstva, medijev … Ljudi, ki bi se med seboj znali vse lepo zmeniti in delati drug drugemu usluge. V manjši državi je to lahko še večji problem in tudi nevarnost za kaj takšnega je večja, saj se ljudje med seboj poznajo in lažje marsikaj dogovorijo tudi neformalno. Upam, da se bo znala tem pojavom upreti tudi moja nekdanja stranka - pa kajpada tudi druge stranke - v kateri sem zamrznil članstvo. Pa tudi da se bo, denimo, znal temu postaviti po robu Forum 21.
  • Že sestavljen je tako, da omogoča idealno "prijazno sodelovanje" vplivnih ljudi, o katerih ste govorili.
Zato pa morajo biti zelo pozorni.
  • Jutri in pojutrišnjem (pogovarjali smo se prejšnjo sredo; op. p.) bo o klientilizmu in korupciji razpravljal državni zbor. Ali bi lahko rekli, da vaša opozorila žanjejo prve sadove?
Smo v predvolilnem obdobju. Ne sme se pretiravati in sprožati neutemeljenih obtožb. Ni dobro, če ljudje dobe vtis, da je v ozadju politika oziroma pridobivanje političnih točk. Je pa absolutno potrebno in pomembno na te pojave opozarjati, ko se resnično pojavijo. Obtožbe morajo stati in biti utemeljene.
  • Ste prebrali zahtevo za sklic izredne seje?
Tega gradiva zaenkrat še nisem prebral, sodeč po poročanju medijev pa je v pomembnem delu uperjeno proti mojem nekdanjem dolgoletnem sodelavcu Gregorju Golobiču. Vedno sem mu zaupal in imel vtis, da se skuša v stranki pa tudi drugje boriti proti klientelizmu in korupciji. Ne verjamem, da bi bil on vpleten v kaj takšnega.
  • Jamčite zanj?
Nenavadno vprašanje, saj nisva na banki. Zaupal sem mu in mu še zaupam.
  • Februarja sta v pogovoru za nacionalno televizijo dejali, da je na strani koalicije kar nekaj občutljivosti, če se vmešate. Ste zdaj bolj previdni?
Skušam se, zlasti v predvolilnem obdobju, izogibati vmešavanju v aktualno politiko. Vredno se mi je - ne glede na dnevno politiko in njene interese - zdelo oglasiti pri vprašanju izbrisanih. Kot predsednik države poskušam imeti enak odnos do vseh strank in se ne postavljati apriori na določeno stran.
  • Zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovori za Mag dejal, da bi rad prispeval k temu, da bi se politična polarizacija vsaj ne poglabljala. Je to problem slovenske politike?
Težnje po večji polarizaciji obstajajo, oziroma je manj prizadevanj, da bi do nje ne prišlo. Sama po sebi ni nič negativnega, saj je marsikje normalno, da obstajata dva politična pola, ki predstavljata konkurenčne programe. Najbrž je gospod Rupel mislil bolj na LDS, ki morda nekoliko zapušča sredinski prostor . LDS se glede na prejšnja leta, ko sem sam vodil stranko, manj prizadeva za sredinski profil.
  • Kaj vi lahko storite? Omenili ste poskus mediacije pri izbrisanih.
Skušal sem pomagati v nekem trenutku, ko se mi je zdelo, da politično izrabljen problem vodi v polarizacijo in v populizem. Na dogovor je bila najprej pripravljena opozicija, a je pozicija ni poslušala. Ko se je problem pravno in politično zapletel in se je bila pozicija pripravljena pogovarjati, pa je opozicija začutila, da ima veter v jadrih in izgubila interes za pogovor. Pripravljenost za pogovor je tako šla nekako druga mimo druge.

Rad bi poudaril, da je, ne glede na to ali se strinjamo s sodbo ustavnega sodišča, to treba izvršiti. Referendumi na to temo so škodljivi za državo in jih ne bi smelo več biti. Če je ustavno sodišče o nečem že razsodilo, je nelogično, da bi dopustilo referendum o ustavni odločbi. Tudi referenduma o tehničnem zakonu v bistvu ne bi smelo biti. Državljani, ki so bili pozvani, naj pridejo glasovat so bili soočeni z absurdno situacijo.Glas, ki so ga dali ni pomenil tistega, kar so mislili.Če so glasovali za tehnični zakon, je bilo to brez učinka, ker je pred tem vlada že sama izničila njegov pomen z izdajanjem odločb. Če so glasovali proti, pa s tem spet niso dosegli ničesar, ker so se odločbe izbrisanim tako in tako izdajale. Zanimivo, da sem bil deležen kritik, ker nisem odšel na takšen nesmiseln referendum...
  • Saj ga je razpisal državni zbor. Najprej tega ni storil, pa ste ga na to dolžnost opozorili tudi vi.
Vse je bilo pripeljano tako daleč, da je bilo formalno potrebno razpisati referendum, čeprav je bil vsebinsko nesmiseln in škodljiv. Pred tem pa so bile zamujene priložnosti za vsebinsko rešitev.
  • Ne le opozicija, tudi nekaj znanih pravnikov je menilo, da si kot predsednik republike - ne glede na konkretne okoliščine in nesmiselnost referenduma - ne bi smeli privoščiti ne udeležiti se referenduma, ki ga razpiše državni zbor.
Zamerim takšnim znanim pravnikom, da niso znali glasneje povedati, da je tak referendum sistemska in politična napaka. Je rezultat še nedodelanega pravnega sistema in nezrele politike. Sam sem to povedal že večkrat, pa sem zmotno pričakoval, da je to že dovolj jasno. Usmerjanje pozornosti na to, da se predsednik takšnega referenduma ni udeležil, je pa sploh čudno. Če bi se ga udeležil, bi dajal videz, da je to smiseln referendum.
  • Vas je presenetilo, da so vaše srečanje s predsednikom Hrvaške Stjepanom Mesićem spremljale špekulaciji v hrvaških medijih o umiku Slovenske vojske s Trdinovega vrha?
Na srečanju o tem ni bilo govora. Težko bi komentiral, zakaj se je to takrat pojavilo v medijih. Morda je šlo za pričakovanje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V prejšnjih letih smo čakali, da bi se najprej dogovorili o sporazumu o meji. Ideja je bila, da bi se v postopku sprejema sporazuma Slovenska vojska umaknila, saj je po sporazumu postojanka na Hrvaški strani. Sporazum je na ravni obeh vlad že dogovorjen, vladi sta pokazali, kako daleč lahko gresta in morebitni umik vojske ne bi imel več škodljivih posledic za pogajalski proces. S tem vprašanji se seveda ukvarja vlada. Ni mi znano, da bi o tem zdaj razpravljala. Verjetno je imela dovolj dela s proslavami vstopa v Evropsko unijo, pred vrati so volitve …
  • Pričakujeta, da bi Hrvaška lahko nekako umaknila razglasitev ekonomsko ribiškega območja? Vemo, da je Mesić to razglasitev podprl in celo prvi napovedal.
Mislim, da bi bilo to pametno. Na Hrvaškem vedo, da jim ne koristi vztrajanje pri enostranski razglasitvi ob nasprotovanju Slovenije in Italije ter opozorilom Evropske komisije. Realistično je pričakovanje, da v primeru če bi ne prišlo do dogovora, Hrvaška odloži izvajanje razglasitve tega območja.
  • Si lahko sploh lahko privošči kaj drugega?
Nikakor ni dobro, da država v procesu pridruževanja EU kljub opozorilom Evropske komisije in ob sporu z dvema članicama EU uveljavlja enostranske ukrepe.
  • Slišati je oceno, da spor glede izključnega gospodarskega območja s članstvom v EU ni več toliko slovensko-hrvaški temveč bolj hrvaško-evropski.
To je evropski in slovenski problem. Evropa deluje z iskanjem sporazumnih rešitev, kar mora vedeti tudi Hrvaška.
  • Prva tema evropske politike je zdaj sprejem ustavne pogodbe. Pozitivnemu vzdušju za kompromise v zadnjih tednih je pred dnevi sledil hladen tuš iz Velike Britanije – napoved referenduma.
Velika Britanija je s tem presenetila in verjetno povzročila, da bo kakšen referendum več tudi drugje. Njena vlada je bila prej proti referendumu, ker pa je v državi veliko evroskeptikov, se postavlja pomembno vprašanje, kaj to pomeni, ker Velika Britanija o evropskih zadevah še nikoli ni imela referenduma. Tudi ob pomembnejših odločitvah ne. Britanska vlada se je mogoče odločila, da bo to ena od njenih prioritet in da bo to zgodbo skušala z vso svojo energijo – in tudi z referendumom – premakniti naprej. Upam, da ji bo uspelo. Če ji ne bo, bo položaj z evropskega vidika še mnogo bolj zapleten.
  • Če bi se druge države odločile za referendum, bi se mu morala priključiti tudi Slovenija?
Gotovo bi ga v Sloveniji lažje dobili, vprašanje pa je ali je potreben. Preveč referendumov bi upočasnilo evropski proces in pri 25 državah, bi se vedno zgodilo, da vsaj pri kakšni referendum ne bi uspel. Nisem prepričan, da je to najboljša pot. Če bi se do zdaj Evropa tako razvijala, bi je takšne kot je zdaj ne bilo. Tudi širitve morda ne bi bilo, če bi na referendumih Francoze in Britance pa še koga spraševali, ali sprejmejo nove članice.
  • Prehitro uvajanje federativnega ustroju Evrope, ki ga ne bi spremljalo soglasja ljudi, bi lahko vodilo v populistična in nacionalistična gibanja …
Naprej je treba postopno in ne prehitro. Nacionalne države so tako globoko zasidrane v občutjih ljudeh, da bi nenadno zamenjevanje nacionalnih držav z nadnacionalno institucijo nedvomno izzvalo reakcijo, kar bi zaustavilo ali celo pomaknilo nazaj proces poglobitve EU. Nacionalne države bodo še dolgo obstajale in nacionalna identiteta bo še zelo dolgo močnejša od evropske. Ta se bo počasi izoblikovala kot vzporedna identiteta vseh Evropejcev.
  • Neimenovan predstavnik francoske vlade je izjavil, da Chris Patten kot Britanec ne more računati na podporo Francije pri kandidiranju za predsednika evropske komisije. Razlog? Velika Britanija ni v evroobmočju in ni članica schengenskega območja. Je res mogoče, da članica EU ne more imeti predsednika komisije?
Seveda ima lahko predsednika komisije, saj je enakopravna članica. Citirali ste pač eno od izjav. V postopku iskanja predsednika bo še veliko takšnega taktiziranja in zakulisnih bojev.
  • Francija si po tej poluradni izjavi sodeč jemlje skorajda pravico veta.
Tudi Velika Britanija je že nekoč preprečila neko kandidaturo predsednika evropske komisije. Zelo pomembno je, da spet dobimo močnega predsednika komisije in da bi imel podobno avtoriteto kot Jacques Delors. V njegovem desetletnem predsedovanju so bile uveljavljene vse pomembnejše evropske reforme. V tem trenutki in pred novimi odločitvami bi spet potrebovala močno osebnost.
  • Je to kritika Romana Prodija?
Ne, če sta bila Jacques Santer in Romano Prodi, dejal bi, normalna predsednika, je Delors presegel vse standarde in postal pojem za močnega predsednika. Ta kvaliteta pa ni odvisna le od predsednika, temveč tudi od tega, ali ga kot takšnega posamezne države sprejmejo. Povsem mogoče je, da si močnega predsednika sploh ne žele.
  • Stalno vprašanje za predsednika republike pred volitvami: boste podprli koga oziroma posamezno listo v tekmi za evropski poslanski sedež? Ni tako samoumevno, da je predsednik pred volitvami nevtralen.
Tako kot zdaj stojijo stvari, se v volitve ne mislim vmešavati.
  • Vprašal bi vas drugače. Kakšen bi naj bi bili predstavniki Slovenije v evropskem parlamentu?
Kaj pričakujete, da vam bom odgovoril? Biti bo morali čim boljši ne glede na strankarsko pripadnost. Znati bodo morali komunicirati v Evropi in predstavljati naše interese. Če se bodo znali znajti na evropskem terenu, jih bodo tam tudi upoštevali. Samo sedem jih bo in če bi se šli neko veliko strankarsko politiko in zapostavljali interese države, bi bilo to slabo. Ne glede na to, iz katere stranke bodo prihajali, se bo morala naša mala skupina poslancev med seboj dogovarjati in predstavljati interes Slovenije; vsak evropski poslanec v svoji politični skupini, ki ji bodo pripadali.
  • Pomembno je torej, da ima Slovenija poslance v vseh večjih političnih skupinah evropskega parlamenta?
Vsekakor. Bilo bi slabo, če bi v kaki veliki in vplivni skupini ne imeli nobenega poslanca.
  • Glede na to pod katero sliko sediva(ustanovno srečanje KPS na Čebinah, op. a.), bi vas za konec spomnil na vaš govor na Kongresnem trgu v petek. Dejali ste: "Če želi danes kdo spreminjati svet, ni treba razmišljati o krvavih revolucijah, ki so v zgodovini vse propadle, ker niso spoštovale življenja." Poanta vaše misli je v sporočilu za prihodnost. Koliko realna je možnost, da bi katero gibanje s krvavo revolucijo lotilo spreminjati svet?
Ta nevarnost se mi ne zdi tako otipljiva. Res je, gledal sem v preteklost in hkrati meril v prihodnost. Mladi ljudje in vsi, ki želijo spreminjati svet in popravljati krivice, imajo zdaj možnost, da to počno v okviru demokratične Evrope, ki želi vzpostaviti svobodo in enakopravnost pri sebi pa tudi v svetu. V preteklosti ni bilo nobene podobne institucije kot je Evropska unija. Njene vrednote so pravični in partnerski odnosi, prizadevanje za mir, pravico in solidarnost v svetu, skrb za okolje, blagostanje … To pa je tisto, za kar se prizadevajo tudi antiglobalisti, ki sicer težko najdejo pot v institucije.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani