Pogovori o prihodnosti Slovenije na temo mednarodnega položaja Slovenije
Ljubljana, 09/23/2003 | sporočilo za javnost
Predsednik republike je v nizu "Pogovorov o prihodnosti Slovenije" danes imel pogovore z uglednimi predstavniki slovenskega akademskega, znanstvenega in kulturnega življenja, ki so se jih udeležili predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš, rektorja ljubljanske in mariborske univerz, dr. Jože Mencinger in dr. Ivan Rozman, Drago Jančar, dr. Jože Krašovec in dr. Tine Hribar, podobne pogovore pa je imel v preteklih dneh še z dr. Francetom Bučarjem, dr. Aleksandro Kornhauser in dr. Francetom Bernikom.
Na današnjem pogovoru je bila osrednja tema mednarodni položaj in vloga Slovenije, saj bo na to temo potekala tudi prva plenarna razprava sredi oktobra. Sogovorniki so menili, da ima Slovenija v mednarodnih odnosih tak položaj, ki od nje ne zahteva le vsakodnevnega pragmatičnega odzivanja na mednarodne situacije, temveč si lahko vzpostavi in zagotovi dolgoročno načelno in konsistentno držo. Prav taka drža Sloveniji daje v mednarodnih odnosih pomemben ugled in verodostojnost, to pa ji tudi omogoča uveljavljanje njenih dolgoročnih interesov. Članstvo v mednarodnih organizacijah, tudi v Evropski uniji, ne pomeni vedno samo mehaničnega prevzemanja stališč Unije, temveč ji tudi daje možnost kritičnega pogleda in podajanja alternativnih predlogov, na primer pri pripravi stališč glede evropske kmetijske politike v odnosu na pogajanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Kljub bližnjemu aktivnemu polnopravnemu sodelovanju v evroatlantskih povezavah ne bi smeli zanemariti slovenske vloge v Jugovzhodni Evropi, kjer lahko Slovenija zaradi poznavanja regije in vzpostavljenih odnosov krepi svojo vlogo in pomen. Prav tako velja še naprej krepiti sodelovanje z Rusijo, ki je v zadnjih letih v vzponu. Prav tak aktiven in angažiran pristop Slovenije v mednarodnih odnosih bi lahko omogočil tudi sodelovanje pri širših svetovnih problemih. Vzpostaviti bi morali ustrezno ravnotežje med regionalnim in širšim mednarodnim delovanjem v zunanjih odnosih, ne bi pa smeli pozabiti tudi na slovansko komponento, ki z vstopom v EU dobiva novo razsežnost.
Sogovorniki so izmenjali tudi že nekaj pogledov na druge sklope vprašanj, o katerih bodo tekli pogovori. Izmenjali so že nekaj uvodnih pogledov na vlogo in razvoj znanosti in izobraževanja v Sloveniji, zlasti v povezavi na izvajanje "bolonjskega procesa", predstavljeni so bili osnovni pogledi na doseženo stopnjo demokracije in na pasti, s katerimi se potencialno lahko srečujejo države po izvedeni tranziciji. Pogovor pa je potekal še o vrednotah, v kolikšni meri in na kak način bi bilo možno najbolje uresničevati univerzalne vrednote v vsakodnevnem življenju slovenske družbe in vseh njenih posameznikov.
Predsednik je ob koncu poudaril, da je cilj, da bi po vsaki končani opravljeni razpravi skupina strokovnjakov pripravila povzetke in sklepne ugotovitve iz pogovorov in da bi bile tovrstne ugotovitve podlaga za posebno predsednikovo poročilo o stanju na posameznem področju.