Predsednik z uglednimi predstavniki slovenske družbe, znanstvenih in izobraževalnih institucij, o pomenu in obliki razprav o prihodnosti Slovenije
Brdo pri Kranju, 07/29/2003 | sporočilo za javnost
Pomen razprav je spodbujanje kulture dialoga, kot temelja konsenzualne demokracije.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes na razgovor povabil dr. Franceta Bernika, dr. Franceta Bučarja, Draga Jančarja, dr. Jožeta Krašovca, dr. Jožeta Mencingerja, rektorja Univerze v Ljubljani, in dr. Boštjana Žekša, predsednika SAZU, da bi izmenjali poglede o pobudi za razpravo o prihodnost Slovenije, o obliki razprav in tematskih sklopih, ki bi jih bilo smiselno posebej obravnavati. Sogovorniki so se strinjali, da formalizirana oblika ne bi bila najboljša za izvedbo tovrstnih posvetov, poleg tega pa izraz konvencija preveč spominja na izpeljavo Konvencije o prihodnosti Evropske unije, katere cilj je bil priprava osnutka ustavne pogodbe Evropske unije. Ugledni gostje so se strinjali, da potreba po poglobljenem premisleku o nekaterih temeljnih vprašanjih, problemih in razvojnih dilemah Slovenije obstaja in da bi bile tovrstne razprave smiselne in potrebne. Razprave bi potekale daljše časovno obdobje, neodvisno od vsakodnevnih političnih dogajanj in procesov, njihov namen pa bi bil v slovenski družbi vzpodbuditi razmislek o temeljnih razvojnih, socialnih in vrednostnih vprašanjih. Namen razprav bi bil pomagati nosilcem državne oblasti, pri izdelavi stališč o posameznih vprašanjih, kakor tudi ponuditi predloge, ki bi utegnili koristiti institucijam pri izvajanju njihovih nalog. Vnaprejšnje določanje roka izvedbe tovrstnih razprav ne bi bilo smiselno, kot tudi ne določanje končnega rezultata v obliki formalnega dokumenta. Udeleženci današnjega razgovora so se strinjali, da bi bila tovrstna razmišljanja za Slovenijo koristna tudi zaradi vzpodbujanja kulture dialoga, ki je eden od temeljev konsenzualne demokracije. Koristna bi bila tudi zaradi odpiranja javnega prostora za razpravo o vprašanjih in dilemah, ki se tičejo vseh pripadnikov slovenske družbe.
Ključne teme, s katerimi bi se v okviru razprav pri predsedniku republike ukvarjali, bi se nanašale na razvojne in socialne izzive, ki jih prinaša vstop Slovenije v Evropsko unijo, na vprašanja zagotavljanja in ohranjanja solidarnosti v slovenski družbi ter na vprašanje razvoja demokracije in spoštovanja vrednot, ki jih moderne demokratične družbe predpostavljajo. Dotaknili pa bi se tudi vprašanj razvoja Evropske unije v kontekstu lizbonskega procesa, vloge majhnih držav v procesih globalizacije in ohranjanja ter krepitve nacionalne identitete. K razpravam iz posameznih sklopov vprašanj bi pritegnili strokovnjake s posameznih področij. Del razprav, zlasti s področja vloge znanosti in znanj v moderni demokratični družbi, bi izvedli tudi na SAZU in univerzah.
Celovit pristop, tematske sklope in metodo dela v okviru razmišljanj o prihodnosti Slovenije bodo udeleženci predstavili septembra, ko se bodo omenjene razprave predvidoma tudi začele. Ob bok razpravam bo delovala tudi posebna spletna stran, kamor bodo lahko vsi zainteresirani posredovali svoje poglede in videnja o prihodnosti slovenske države in družbe.