arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Obisk Osnovne šole Vrhovci, kjer so v okviru humanitarne akcije Svet za Darfur začeli zbirati sredstva za pomoči potrebne otroke v Darfurju (14.02.2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predlog predsednika Državnemu zboru RS za predsednico in prvega namestnika računskega sodišča

Ljubljana, 11/07/2003  |  sporočilo za javnost


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o računskem sodišču, danes v Državni zbor RS poslal svoj predlog kandidatov za predsednika in prvega namestnika predsednika računskega sodišča. Dosedanjemu predsedniku računskega sodišča, gospodu dr. Vojku A. Antončiču in prvi namestnici predsednika dr. Etelki Korpič Horvat, mandat poteče 31.1.2004, zato je bil 5. septembra v Uradnem listu RS, št. 87/2003, objavljen poziv za kandidate za predsednika in prvega namestnika predsednika računskega sodišča.


Na omenjeni poziv smo v Urad predsednika Republike Slovenije prejeli naslednje predloge kandidatov za predsednik/co in član/ico računskega sodišča:
prof. dr. Vojko Antončič, ki je potem odstopil od kandidature
    • gospa Romana Logar
    • gospa Zdenka Vidovič
    • mag. Silvo Jamnik
    • gospod Kosta Bizjak
Za prvega/o namestnika/co predsednika in član/ico računskega sodišča smo prejeli preloge naslednjih kanidatov:
    • gospa Nadja Žnidarčič Ferrari
    • mag. Helena Kamnar
    • gospa Alenka Kovač Arh
Za obe funkciji pa sta se prijavila:
    • gospa Florjana Bohl
    • gospod Tomaž Vesel
Predsednik republike se je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da za predsednico računskega sodišča imenuje Florjano Bohl, za prvega namestnika pa Tomaža Vesela.


V utemeljitvi je zapisano:

I.

Za predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije predlagam gospo Florjano Bohl, univerzitetno diplomirano ekonomistko, smeri poslovne finance. Rojena je bila 28.3 1948. Ob delu pri Ekonomskem centru Maribor je končala Srednjo ekonomsko šolo in diplomirala na Visoko ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Leta 1986 je bila izvoljena na mesto predsednice Izvršnega sveta Občine Maribor Rotovž. Leta 1996 je pri Slovenskem inštitutu za revizijo pridobila certifikat za pooblaščeno revizorko. Zaposlena je bila pri revizijski družbi Deloitte & Touche v Ljubljani kot pooblaščena revizorka, kjer je vodila team sodelavcev pri reviziji računovodskih izkazov in letnih poročil industrijskih, trgovinskih in finančnih podjetij (Mura, Perutnina Ptuj, Cinkarna Celje itd.), pa tudi posameznih izkazov zaključnega računa proračuna RS. Februarja 2003 je Slovenski inštitut za revizijo opravil nadzor nad njenim revizijskim delom kot pooblaščene revizorke in ni ugotovil pomembnih pomanjkljivosti. Pri revizijskem delu je ugotavljala pomanjkljivosti pri nadzoru nad poslovanjem podjetij in zavodov, ki opravljajo javne službe. Poseben izziv ji je pomenilo delo pri ugotavljanju neskladja v računovodskih rešitvah za javni sektor v širšem pomenu, zato se je junija letos zaposlila na Računskem sodišču Republike Slovenije kot svetovalka prve namestnice. V svojem pogledu na delovanje in razvoj Računskega sodišča Republike Slovenije je izpostavila:
    1. Nadzor nad pravilno in smotrno porabo proračunskih sredstev

    Gospa Bohl meni, da računsko sodišče mora vzpostaviti sistematični nadzor nad pravilno uporabo proračunskih sredstev na nivoju države in občin. Zato je v ta namen potrebno v najkrajšem možnem času sprejeti metodologijo in priročnik za delo. Revizija pravilnosti poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev namreč mora postati rutina revizijskih ekip. Pri tem pa bo revizija pravilnosti poslovanja v večji meri usmerjena v revizijo računovodskih izkazov uporabnikov proračunskih sredstev, kar pomeni usmeritev v celovito revizijo.

    Strokovno znanje bo usmerjeno v razvijanje revizije smotrnosti poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Potrebno bo vložiti veliko truda in znanja v izobraževanje uporabnikov proračunskih sredstev, da bo smotrnost poslovanja in s tem uporabe proračunskih sredstev splošno sprejeto dejstvo.

    V tem okviru bi aktivnosti usmerila tudi v revizijo učinkovitosti upravljanja z javnim premoženjem, realno izkazanim v bilanci stanja.

    Vzpodbujala bi postopno uvedbo uskupinjenih računovodskih izkazov na nivoju države in občin. Pri tem je potrebno v veliki meri potrebno uskladiti zakonodajo, urediti poslovne knjige in posodobiti slovenski računovodski standard.

    2. Nadzor nad pravilno in smotrno porabo javnih sredstev

    Revizija pravilnosti in smotrnosti uporabe javnih sredstev se nanaša na gospodarske subjekte, ki opravljajo gospodarske ali negospodarske javne službe. Kandidatka meni, da bodo kapacitete računskega sodišča usmerjene v smotrnosti poslovanja. Računsko sodišče bo vzpodbujalo ministrstva in občine v pristojnost katerih sodijo posamezne javne službe, k analiziranju poslovnih izidov gospodarskih subjektov na področju javnih služb. Kandidatka meni, da ministrstva in občine morajo uvesti evidenco izvajalcev javnih služb in izvajati nadzor nad izkazanim poslovnim izidom iz opravljanja javne službe. Kandidatka na osnovi izkušenj ocenjuje, da so pri izvajanju javnih služb pomembni poslovni učinki, ki niso prikazani kot možni potencial sredstev za vlaganje v razvoj teh dejavnosti. Uresničevanje računovodskih standardov na tem področju ne daje učinkov in v praksi ni zaživelo predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora smotrnosti poslovanja tudi s strani ministrstev in občin.

    3. Izobraževanje zaposlenih ter uporabnikov proračunskih in javnih sredstev

    Kandidatka meni, da je zaposlene potrebne motivirati za permanentno izobraževanje, saj bodo le tako uveljavili svoj ugled in ugled institucije, ki jo v javnosti predstavljajo. Zaposleni morajo biti sposobni zaznati nepravilnosti pri delu v širšem pomenu in revidirancu svetovati kako izboljšati notranje kontrole, splošne ali računovodske, in s tem zmanjšati tveganja za nepravilnosti. Motiviranje zaposlenih je stalni proces, ki temelji na izobraževanju, pozitivnem delovnem okolju in materialni spodbudi.

    Kandidatka meni, da mora računsko sodišče postati stalni aktivni udeleženec izobraževanja uporabnikov proračunskih in javnih sredstev. Zagotavlja, da npr. uporaba slovenskih računovodskih standardov v javnem sektorju ni prisotna, še posebno ko gre za vrednotenje postavk dolgoročnih sredstev.

    4. Sodelovanju pri pripravi predpisov s področja javnih financ

    Računsko sodišče mora v bodoče aktivno sodelovati v postopku obravnave osnutkov predpisov s področja javnih financ. Prav tako mora postati aktivni predlagatelj uskladitve zakonov in podzakonskih predpisov, če onemogočajo učinkovit nadzor nad uporabo javnih sredstev v najširšem pomenu ali pomenijo priviligirane pogoje poslovanja v primerjavi z gospodarstvom (uporaba sredstev v zasebne namene).

    5. Sprejemanje in objavljanje stališč računskega sodišča s področja javnih financ

    Kandidatka meni, da računsko sodišče mora biti generator razvoja računovodske stroke na področju javnih financ. Zato je potrebna večja javnost dela računskega sodišča, v okviru tega pa sprejemanje in objavljanje strokovnih stališč. Prav tako je potrebno, da računsko sodišče opredeli kaj so poslovno potrebni stroški oz. odhodki v javnem sektorju ter kako meriti smotrnost uporabe javnih sredstev in poslovanja v okviru posamezne javne službe.


II.

Za namestnika predsednice računskega sodišča predlaga Tomaža Vesela, univerzitetnega diplomiranega pravnika, ki ga je za kandidata za člana računskega sodišča predlagalo Pravniško društvo iz Ljubljane. Rojen je bil 30.6.1967. Poklicno pot je začel na Centru Vlade za informatiko, kasneje se je kot revizor leta 1997 zaposlil na računskem sodišču vse do začetka leta 2000, ko je nastopil funkcijo člana Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, kjer zadnji dve leti opravlja naloge namestnika predsednice Državne revizijske komisije. Pravniško društvo meni, da je predlagani kandidat nesporni strokovnjak na področjih, ki so pomembna za izvrševanje pristojna sodišča Republike Slovenije, med katerimi velja izpostaviti predvsem ureditev oddaje javnih naročil, koncesij ter razpolaganje s stvarnim in finančnim premoženjem javnega sektorja. Na teh področjih aktivno sodeluje tudi z nekaterimi mednarodnimi organizacijami (OECD, OSCE...).

Ne gre prezreti njegove afinitete do poznavanja prava Evropskih skupnosti, saj svoje znanje poglablja na podiplomskem študiju gospodarskega prave EU ter sodeluje pri Šoli Evropskega prava, kot predavatelj in član programskega sveta. Odlikuje ga poznavanje postopkov in vsebine različnih programov za pridobivanje sredstev iz Evropske unije, kar je za naslednja proračunska obdobja v Republiki Sloveniji izrednega pomena. Poleg tega v okviru Pravniškega društva Ljubljana predlagani kandidat vodi sekcijo za mednarodno gospodarsko pravo.

Predsednik republike je danes Državnemu zboru na podlagi 35. člena Zakon o Banki Slovenije za novega viceguvernerja Banke Slovenije predlagal, da Državni zbor za novega viceguvernerja imenuje Darka Bohneca, roj. 29.12.1955, dosedanjega viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije.

Na poziv predsednika republike za zbiranje možnih kandidatov za prosto mesto viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 91/2003, z dne 19.9.2003, se je Darko Bohnec prijavil kot edini kandidat.

Gospod Darko Bohnec je bil imenovan v prvi mandat za viceguvernerja Banke Slovenije dne 4. marca 1998. V Banki Slovenije je zaposlen od leta 1985, in sicer v Analitsko raziskovalnem centru Banke Slovenije, ki ga je vodil od junija 1988 do junija 1992. Kasneje je svoje delo nadaljeval v oddelku Centralno-bančne operacije, kjer je bil pred imenovanjem za viceguvernerja tudi direktor tega oddelka.

Kot viceguverner je neposredno odgovoren za področje centralnobančnih operacij, gotovinskega poslovanja in plačilnih sistemov.

Predlagani ima tudi pomemben prispevek pri nastajanju in uveljavljanju tolarja. V zaključni fazi je vodil tudi projekt reforme plačilnih sistemov v Sloveniji. Več let je tudi vodja slovenske delegacije za razgovore z misijo Mednarodnega denarnega sklada po IV. členu Statuta MDS.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani