arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
S starima avtomobiloma (Piran, 24.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik dr. Drnovšek v Davosu na zasedanju o izboljšanju transatlantskih odnosov

Davos - Švica, 01/28/2003  |  govor


Neavtoriziran zapis govora predsednika dr. Drnovška




Lahko si predstavljate, da je to za nas nekoliko problematično. Naše javno mnenje je relativno razdeljeno, ko gre za vprašanje Nata. Relativno naklonjeno je širitvi EU, medtem ko se o vprašanju Nata veliko razpravlja. Sedanje stanje, povezano z iraškim vprašanjem, nam ne pomaga dosti. Marca bomo imeli referendum o članstvu v Natu in je danes zelo tvegano reči, kako se bo vse razvijalo, kako se bo razvijalo partnerstvo, kako bo morda Nato videti tedaj.

Moram reči, da me je v zadnjih dneh, prejšnji teden, zaskrbelo in vedno bolj skrbelo, ko sem videl zelo nedvoumne izjave Nemčije in Francije na najvišji ravni na eni strani ter nenehne izjave, recimo retoriko o Iraku, ki gre ravno v obratno smer, na ameriški strani. In ko gre za izjave na najvišji ravni, je zelo malo manevrskega prostora, da se najde kak kompromis, ali pa takega prostora sploh ni. Zato sem zaskrbljen in mislim, da ima g. Solana prav. Da, vsi se moramo zdaj ustaviti in premisliti o položaju. Zdaj ne gre samo za vprašanje Iraka, ampak gre tudi za čezatlantsko partnerstvo. In menim, da gre za veliko odgovornost, ki je na obeh straneh oceana. Menim, da bi obe strani morali nekaj storiti in obnoviti duha partnerstva ter da so napake verjetno na obeh straneh.

Moram reči, da vidim prihodnost za partnerstvo in Nato ter menim, da bo Nato potreben tudi v prihodnje. Bosna, Balkan, ni tako daleč. Neposredno sem spremljal celotno dogajanje na Balkanu in je zelo jasno, da Evropa ni zmogla sama učinkovito rešiti te krize. Jugovzhodna Evropa, Balkan, je v Evropi in je za Evropo ključnega pomena. Šlo je za zelo resno krizo, šlo je za vojno. Samo skupaj z zelo odločnim ameriškim vodenjem, moram reči, se je to stanje nekako rešilo. Spominjam se, da se je tedaj v Evropi pojavljalo veliko dvomov, veliko vprašanj, ali naj pride do posega ali ne. Vendar menim, da je v takih razmerah, ko imaš opravka z diktatorji in podobnimi ljudmi, tako imenovana verjetna grožnja, povezana z diplomacijo, verjetno edina pot, saj položaja ne moreš rešiti z običajno diplomacijo. In včasih verjetna grožnja celo mora postati konkretnejša, da bi bila prepričljiva. Ravno to se je zgodilo na Balkanu in zame je to še vedno jasen primer tega, da tudi pri evropskih zadevah še vedno potrebujemo ameriško udeležbo. Celo danes Balkan še ni stabiliziran in konsolidiran. Še vedno so v nekdanjih jugoslovanskih republikah in pokrajinah– v Bosni, na Kosovu, v Makedoniji in Črni gori – nekateri problemi in napetosti. Brez mednarodne udeležbe, tudi ameriške, za to območje ne vidim prave prihodnosti.

To je le en primer tega, da potrebujemo partnerstvo. Po drugi strani pa menim, da se Nato zagotovo razvija in da bi se moral razviti v nekaj novega. Včasih ne vemo zagotovo, kako naj bi deloval in kakšni so izzivi prihodnosti. A kljub temu menim, da je izzivov in tveganj toliko, da bi morali tudi v prihodnje delovati skupaj, sodelovati – Združene države in Evropa. In tu je še nov odnos z Rusijo, ki se je razvil. Odnos Nato-Rusija, Evropa-Rusija in Združene države na drugi strani. Mislim, da ne smemo pozabiti, da gre za razvoj dogodkov, pozitivnih dogodkov, da se zavezništvu pridružujejo tudi nove države, ki v njem vidijo perspektivo zase. V resnici menim, da bi nekateri politiki morali v tem trenutku ustaviti svoje delovanje, ki ga verjetno sprožajo notranjepolitične razmere. Čezatlantsko partnerstvo je včasih lahko nekako tudi žrtev notranjepolitičnih razmer – včasih se je dobro osredotočiti na kakšne druge probleme, da se vsaj kratkoročno izogneš ali pozabiš druge, za politike morda težje, notranje probleme.

Seveda upam, da se bo tudi za iraško vprašanje našla neka rešitev. Zagotovo ne bi bilo dobro, če bi Združene države na koncu morale delovati same ali enostransko. To bi pomenilo še precej več reakcij javnega mnenja po svetu. Zagotovo ne bi pomagalo partnerstvu in zagotovo ne bi pomagalo meni in naši vladi v Sloveniji dobiti referendum o Natu, če bi se znašli v takšni situaciji – če bi bil razkol v partnerstvu, če bi bil poseg v Iraku in zelo negotov mednarodni položaj kot posledica tega.

Hvala vam.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani