arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret s tiskovne konference (Ljubljana, 27.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Urad predsednika RS v zvezi z obtožbami, objavljenimi v Mladini o ksenofobnosti, fašizmu in nacionalizmu

Ljubljana, 06/08/2003  |  pojasnilo in popravek


Urad predsednika republike v zvezi z obtožbami, objavljenimi v 22. številki Mladine, 02.06.2003, o ksenofobnosti, fašizmu in nacionalizmu, ki naj bi ga v zadevi "izbrisanci" dopuščal predsednik republike dr. Janez Drnovšek kot nekdanji predsednik vlade, in s tem nosil vso moralno in politično odgovornost, ne namerava odgovarjati na trditve, žalitve in namigovanja avtorja, ki ga očitno v etiketiranju predsednika republike vodijo posebni motivi. Znani so iz arzenala obtožb zoper slovensko politično vodstvo in Slovenijo, ki naj bi bila kriva za razpad nekdanje skupne države, genocid, fašizem in nacionalizem. Zgodovinska dejstva so drugačna in jih je nemogoče spreminjati po trenutnem navdihu in trenutnih nagibih. Predsednik republike ni nikdar in tudi danes ne zavrača možnosti, da so bile komu v zapletenih okoliščinah ob razpadu nekdanje skupne države storjene krivice. Te je treba popraviti, kar je predsednik že večkrat poudaril.

Pri obravnavanju tako občutljive tematike se je smiselno in odgovorno obrniti na javne in dostopne vire. V izogib morebitnim napačnim navajanjem in za objektivnejši pogled je potrebno upoštevati naslednja dejstva.

Zakon o tujcih je bil sprejet leta 1991 in je sodil v sklop osamosvojitvene zakonodaje Republike Slovenije. Sprejeta zakonodaja za področje državljanstva je spoštovala načelo proste volje in svobodne odločitve posameznika, kot eno od temeljnih načel občega mednarodnega prava. Slovenija je tako na podlagi zakonodaje o državljanstvu in tujcih omogočila, da je po lastni volji državljanstvo nove države Slovenije prejelo več kot 173 000 oseb, ki so pred tem že imele državljanstvo ene od drugih jugoslovanskih republik. Številnim od njih se prejšnjemu državljanstvu ni bilo treba odreči, ker je Slovenija upoštevala tragična dejstva ob vojnih spopadih na ozemlju nekdanjih republik skupne države in težave posameznikov, ki so jih ta dejstva povzročala. Poleg novih državljanov Slovenije, si je več kot 30 000 oseb v novi državi uredilo status tujca tako, da so si pridobili dovoljenje za stalno ali za začasno prebivanje. S tem je vlada pod vodenjem dr. Drnovška praktično dokazovala zavezanost spoštovanju človekovih pravic. S tem namenom je v uradu predsednika vlade začela delovati služba VOX, svoja prizadevanja za spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic pa je vlada tudi na podlagi ugotovitev službe VOX, spodbujala s programi, kot so npr.:protibirokratski program, program prijazne državne uprave ipd.

Opozoriti velja tudi na dodatno dejstvo, da je slovensko vodstvo junija 1991 celo pripadnikom JLA dalo možnost, da lahko po lastni volji z vsemi pridobljenimi pravicami in upravičenostmi ostanejo v Sloveniji. Tako izbiro je mesec dni pozneje potrdilo tudi zvezno predsedstvo nekdanje SFRJ.

Zakonodaja, ki je utemeljila slovensko osamosvojitev, je bila vse od nastanka naprej deležna stalne kritične presoje tako domače kot tuje strokovne javnosti. Konec leta 1993 je v Ljubljani potekal posvet Sveta Evrope, kjer je bilo ugotovljeno, da slovenska ureditev na tem področju v ničemer ne odstopa od standardov, ki so bili tedaj v veljavi. Oktobra 1995 je skladnost slovenskih zakonov z mednarodnimi preverjal in potrdil 6. odbor OZN za pravne zadeve.

Zaradi primerov pritožb, ki so se nanašale na postopke pred državnimi organi v zvezi s kršitvami človekovih pravic, in so bile naslovljene na službo VOX, v kabinetu predsednika vlade ter na Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je tedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek 13. maja 1994 sprejel dr. Ljuba Bavcona, predsednika omenjenega Sveta. O vsebini pogovora je bilo pripravljeno skupno sporočilo za javnost in posredovano uredništvom sredstev javnega obveščanja. Tedanji predsednik vlade je dr. Bavcona seznanil tudi z uradnimi sklepi in stališči političnega kolegija predsednika vlade, ki je bil 9. maja, kjer so se dogovorili, da naj se takoj začnejo reševati tiste zadeve, pri katerih je bilo ugotovljeno zavlačevanje postopkov ali birokratski odnos do strank. Dr. Bavcon je pozitivno ocenil dejstvo, da so na političnem kolegiju razpravljali o vprašanjih, s katerimi se je Svet največ ukvarjal in da so bili sprejeti konkretni sklepi in usmeritve za reševanje perečih problemov. (vsebino sporočila je v celoti objavila STA - glej arhiv STA).

V letu 1994 in 1995 so bili pristojni organi s strani predsednika vlade večkrat opozorjeni na dosledno spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje sklepov političnega kolegija. Predsednik vlade je vprašanje realizacije sklepov ponovno obravnaval še istega leta, na seji političnega kolegija decembra 1994. Tudi o tem sestanku je bilo podano sporočilo za javnost, poročilo pa obstaja v arhivu STA. Vlada je problematiko ponovno obravnavala na svoji seji 2.marca 1995 ter ugotovila določene nepravilnosti in težave, ki jih je povzročil razpad SFRJ, vendar pa je v svojih sklepih poudarila, da te težave vlada od vsega začetka odpravlja z mehanizmi pravne države in v skladu s slovensko zakonodajo. Na tej seji je premier ponovno dal pristojnima ministroma za notranje zadeve in obrambo obvezujoče napotke, da v upravnih postopkih odločata dosledno v skladu z ustavo in zakoni ter naj pri tem preprečujeta morebitni birokratski pristop do posameznikov. Problematiki spoštovanja človekovih pravic v tej zvezi je vlada namenila ustrezno pozornost od vsega začetka, kar potrjujejo sklepi političnih kolegijev 9.5.1994 in 12.12.1994, sestanki predsednika vlade z predsednikom Sveta za varstvo človekovih pravic 13.5.1994 in varuhom človekovih pravic 30.maja 1995, pa tudi sklepi in odločitve ter predlogi vlade od leta 1995-2002 v zvezi z odločitvami ustavnega sodišča. Tako je vlada med drugim predlagala spremembe zakonodaje in leta 1999 je bil sprejet Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. V luči vseh teh dejstev so trditve in očitki o tem, da premier po sestanku z dr. Bavconom ni storil ničesar, skrajno nenavadni in površni.

V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav – naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, pa predsednik republike ponovno poudarja, da je treba odločitev ustavnega sodišča izvršiti. Vlada in Ministrstvo za notranje zadeve že pripravljata na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezne zakonske in podzakonske rešitve. Predsednik pričakuje, da bodo strokovnjaki in strokovna javnost odgovorno sodelovali in nudili vso potrebno strokovno pomoč pristojnim organom pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča.

Odnosi z javnostmi
Urad predsednika republike
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani