arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Jahalni center Starošinci (Starošinci, 07.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Letošnje volitve v Sloveniji na diplomacijo ne smejo vplivati

Brdo pri Kranju, 02/03/2004  |  govor


Klikni za povečavo
ikona avdioPredsednik republike dr. Janez Drnovšek je nagovoril udeležence 10. posveta slovenske diplomacije
Govor predsednika dr. Janeza Drnovška udeležencem 10. posveta slovenske diplomacije (neavtoriziran zapis)


Spoštovane gospe in gospodje, veleposlanice, veleposlaniki, drugi prisotni, lepo vas pozdravljam, lepo vas je videti.

Videli smo se že ob številnih priložnostih, takšnih in drugačnih, predvsem ob diplomatskih aktivnosti. Lepo je, da imamo spet priložnost za srečanje, in to v precej zanimivem času. Predvsem je zanimivo na notranjepolitičnem področju, v zadnjem času pa je zelo zanimivo tudi na zunanjepolitičnem področju. Kot profesionalci seveda temeljito spremljate mednarodna dogajanja in prek vas naša država deluje diplomatsko in vaše kakovostno delo je seveda pomemben temelj naše zunanje politike. Obdobje, ki je pred nami, leti 2004 in 2005, pomeni zelo velik izziv za zunanjo politiko Slovenije. Predsedovanje OVSE-ju, ki ga bomo prevzeli z začetkom leta 2005 in kjer že letos opravljamo svojo funkcijo v trojki OVSE-ja, bo očitno večji izziv, kot je bilo videti takrat, ko smo se odločili, da kandidiramo za to predsedovanje. Odločili smo se, ker smo želeli Slovenijo čim bolj mednarodno profilirati, ker nas je k temu spodbudila tudi zelo pozitivna izkušnja članstva v VS OZN, tudi za časa našega predsedovanje tej instituciji.

Klikni za povečavoObdobje, v katero vstopamo zdaj, je bilo še pred nekaj leti precej drugačno. Zelo so se spremenili mednarodni odnosi, spremenili so se odnosi tako med ZDA in Evropo kot tudi med ZDA in Rusijo. Navsezadnje tudi Evropo, EU in Rusijo. Ni več tiste pričakovane konvergence, ni več tistega pozitivnega momenta, ki je bil prisoten dolgo časa po padcu berlinskega zidu. Ni več tiste pripravljenosti za iskanje nekih skupnih poti, pač pa se obnavljajo tudi nekateri elementi, ki smo jih poznali v prejšnjem obdobju, pojavljajo se tudi kakšni elementi bolj klasičnih geopolitičnih razmerij med državami. To pomeni nekoliko več nezaupanja, nekoliko več napetosti pri razreševanju posameznih kriznih vprašanj, kar pomeni nekoliko več tudi politike, včasih tudi politike moči, ne samo diplomacije. Slovenija bo vstopila v takšen kompleksnejši svet in prevzela predsedovanje OVSE-ju v Evropi, kjer se pravzaprav soočajo vse te silnice, tako razmerja v EU, ki ravno na zunanjepolitičnem področju še niso povsem skladna, razmerje ZDA do EU kot tudi razmerje Rusije do obeh. Slovenija vstopa v ta kompleksni splet odnosov in bo prevzela vlogo predsedovanja OVSE-ju. Delati je treba zelo resno in strokovno, z veliko mero znanja, diplomatske spretnosti, z upoštevanjem vseh glavnih akterjev, z zelo zavzetim delom in komunikacijo na vse strani, na vse glavne akterje, ki so prisotni v OVSE-ju. Veliko tega dela bo šlo prek vas, prek diplomatskih mrež, ne samo tisto, kar se bo dogajalo tukaj v Evropi, ampak seveda tudi zunaj nje, tudi v ZDA, Kanadi in drugod. Povsod tam, kjer so vprašanja, s katerimi se sooča OVSE, na mizi.

Leto 2004 je še posebej zahtevno leto. V Sloveniji imamo dvoje volitev, tako evropske volitve kot tudi parlamentarne volitve. Ključno sporočilo ob tem vašem posvetu bi moralo biti, da na diplomacijo to ne sme nikakor vplivati. V nobenem smislu. Če bo politika zaposlena sama s sabo na volitvah, je treba zagotoviti – tukaj je posebna odgovornost na Ministrstvu za zunanje zadeve in na vseh vas – kontinuirano, resno delo in zagotoviti, da se bo Slovenija polno pripravila na predsedovanje OVSE-ju in bo že letos morala razreševati številna vprašanja, zavzemati pomembna stališča. Dejstvo, da s 1. majem postajamo člani EU in Nata, je seveda pozitivno in predsedovanje Slovenije OVSE-ju lahko pravzaprav utrdi naš položaj v eni in drugi instituciji. Že na samem začetku Slovenija prevzema pomembno vlogo, kjer bo prisotna pri številnih vprašanjih. Seveda je to priložnost, ki jo lahko pozitivno izkoristimo, lahko tudi ne. Če jo bomo pozitivno izkoristili, bo to že na samem začetku utrdilo naš položaj, tudi v EU, tudi v Natu. Res pa je, da to pomeni še več izzivov, še več dela za vas, za vse nas. Kako se bomo znašli v EU in Natu kot nova članica?. Kako bomo svoje delovanje prilagodili tem institucijam, kako tudi usklajevali interese? EU ima težave s svojo zunanjo politiko, še ne govori z enim jezikom. Ko bomo predsedovali OVSE-ju, se bomo srečevali tudi s to dimenzijo, dimenzijo nekega delovanja EU, ki se bo še toliko bolj reflektiralo tudi na nas, ki bomo predsedovali OVSE-ju. Vendar izzivi nas običajno pripravijo do tega, da damo več od sebe kot sicer. Prepričan sem, da lahko to nalogo dobro opravimo, če se bomo zavedali velike odgovornosti in hkrati tudi priložnosti, ki jo imamo, vsekakor pa brez kakršne koli ležernosti, kakršnega koli podcenjevanja te situacije in le s skrajno zavzetim delom.

S članstvom v EU se pred nas postavlja seveda vprašanje prioritet, ki jih moramo ovrednotiti skozi evropske oči. V številnih stikih, ki sem jih imel že prej in tudi v zadnjem mesecu z evropskimi državniki, vidim, da so pričakovanja sorazmerno velika. Pričakujejo, da lahko Slovenija igra pomembno vlogo v Uniji. Tam je neki odprt prostor, ki ga lahko izkoristimo s tehtnim, konstruktivnim pristopom, če bomo imeli ideje, če bomo imeli predloge. Pripravljeni so nas poslušati in upoštevati. Slovenija po svoji velikosti seveda ne bo odločilen dejavnik v Uniji. Seveda bomo imeli svoj glas, ki je lahko tudi odločilen glas. Vendar tisto, kar je pomembnejše, je lahko ugled, ki si ga bomo ustvarili v EU, s tem da bomo dajali resne predloge o izhodih v situacijah, ko ne bo soglasja v EU, ko se bomo srečevali tudi z večjo ali manjšo krizo zunaj ali tudi znotraj delovanja EU. Če bomo to znali delati, je lahko vloga Slovenije res sorazmerno zelo pomembna. Spet je tukaj vse na vas, na zunanjem ministrstvu, seveda tudi na drugih ministrstvih, na vladi, navsezadnje tudi na vseh drugih institucijah. Ta začetek, 1. maj 2004, bi res moral biti začetek, začetek nekega novega poglavja, neke nove kvalitete.

V zadnjem obdobju do 1. maja smo seveda opravili veliko dela. Če pogledamo nazaj, smo lahko zadovoljni. Prešli smo številne ovire, opravili tudi količinsko izjemno veliko dela. Vendar se to poglavje zdaj izteka in ne glede na to, kako dobro smo ga opravili, ne glede na to, da nas sprejemajo največkrat kot najbolje pripravljeno kandidatko, se bo začelo novo odštevanje, novo poglavje in seveda stare zasluge ali prednosti ne igrajo nobene vloge. Vse se začenja znova. EU je zdaj pred pomembnim izzivom, da dokonča svoje delo pri evropski ustavi. Neuspeh v Bruslju decembra je zelo resen. Po številnih razgovorih, ki sem jih imel v zadnjem mesecu z evropskimi državniki, vidim, da se je vzpostavilo takšno splošno prepričanje, da je treba za evropsko ustavo čim prej najti rešitev, sicer se lahko vzpostavi neki negativni momentum, povečajo tudi medsebojne napetosti, predvsem pa izgubi zagon za poglabljanje integracije. Evropska ustava je seveda tako odločilen korak naprej za prihodnost EU, da bi neuspeh na tej točki seveda pomenil zelo veliko v negativnem smislu, uspeh pa veliko v pozitivnem smislu. Po svojih močeh bomo pomagali tudi pri razreševanju tega vprašanja. Globoko sem prepričan, da tako imenovana Evropa dveh hitrosti ni dobra rešitev, predvsem če vidimo v Evropi prve hitrosti takšno trdo jedro EU, tisto, ki naj bi bilo bolj evropsko, ki naj bi šlo pač naprej, preostali pa naj bi bili v nekem drugem razredu Evrope. Težko si predstavljam, katera od vseh petindvajsetih članic bo sploh prostovoljno pristala na to, kdo bo pristal v tem drugem razredu, slabšem razredu. Prepričan sem, da bi neko novo strukturiranje težav, kjer ne bi imeli vsaj možnosti, da sodelujejo, povzročilo veliko negativne energije v sami EU in tudi ustavilo ta zagon, ki ga ima EU, ki ga je imela do zdaj. To bi tudi zmanjšalo njeno vlogo v svetovnem okviru. Seveda, če govorimo o dveh hitrostih, če govorimo o instrumentih, ki jih imamo že zdaj, instrumentih poglobljenega sodelovanja, govorimo o evru, govorimo o schengenski meji, vemo, da se vedno lahko oblikujejo skupine, ki bodo šle naprej na posameznem področju. Vendar tisti koncept, ki ga vidim kot negativen, je, če se bo oblikovala skupina, ki bo na političnem področju šla tudi naprej, ki bo imela neko svojo vlogo, svojo koordinacijo in vzpostavila pravzaprav neko novo dimenzijo. To lahko presežemo, če najdemo rešitev za evropsko ustavo. Seveda pa to ne bi pomenilo, da v EU ne bo vedno prihajalo do težav pri iskanju poti za naprej pri odločanju. 25 držav, 27 držav in še več držav v prihodnosti je seveda izjemno težko usklajevati. Takšno izkušnjo že imamo iz svoje zgodovine in vemo, da se ne sme ponoviti na negativen način, ampak da jo moramo nadgraditi, tako kot se je do zdaj gradila EU, z neko novo kvaliteto medsebojnih odnosov. Ta kvaliteta pa ne sme temeljiti na moči, preglasovanju, temveč na iskanju nekih za vse sprejemljivih rešitev. Včasih je to res počasneje, včasih bi se dalo brez tega delati hitreje, vendar, če bi se šlo hitreje, če bi velikokrat preglasovali, potem bi s tem povzročili napetosti, ki bi na neki točki ustavile skupen razvoj. Potrebno bo veliko potrpežljivosti in resnega dela. To velja, seveda še enkrat, tudi za nas, tudi za Slovenijo, ki bo morala na tak način delovati, braniti svoje nacionalne interese, vendar hkrati iskati evropske rešitve, skupne rešitve. Ne voditi do apriornih blokad, kjer ne bi ponujali tudi svojih izhodov oziroma svojih pogledov za rešitev situacije.

Leti, ki sta pred nami, bosta zahtevni ne samo zaradi ustave, ampak tudi zaradi dogovarjanja o novem proračunskem obdobju do leta 2013. Gre seveda za zelo pomembno vprašanje. Vidimo, da tudi na tem področju že prihaja do določenih pozicioniranj, lahko bi rekli tudi do taktičnih potez. Pismo šesterice, ki predlaga omejitev na 1-odstotne prispevke v evropski proračun, vidim v tem kontekstu kot taktične poteze pred začetkom resnega usklajevanja. Vendar ocenjujem, da takšno stališče za Slovenijo ni dobro, da ni dobro, če bi se Slovenija pridružila tej skupini, ki želi v tem trenutku omejiti skupne izdatke za evropski proračun na 1 % BDP. Vsi vemo, da je bil med glavnimi akterji že dosežen dogovor o višini sredstev za kmetijsko politiko do leta 2013 in da ta dogovor ne spreminja bistveno evropske politike na tem področju. Če bi zdaj znižali skupni obseg sredstev, bi znižali sredstva za kohezijske sklade, za regionalne sklade in namene, skratka za vse druge namene. To pa je slabo, tudi neposredno za naš izračun, ki ga imamo v EU, ki smo ga imeli do zdaj ob pogojih vstopanja. Slabo je tudi sicer za perspektivo EU. Če bo kmetijska politika še bolj prevladujoča prioriteta, kar bi se zgodilo v tem primeru, potem je težko sanjati o ciljih lizbonskega procesa, o tem, da bo EU postala vodilna gospodarska sila na svetu, prevladujoča predvsem zaradi svoje konkurenčnosti. To se ne more zgoditi na tak način, hkrati pa vemo, da pretiran protekcionizem v kmetijstvu onemogoča tudi dogovore na svetovni ravni, da povzroča veliko škodo državam v razvoju, neposredno povzroča več revščine v svetu. Slovenija bo tudi o teh vprašanjih morala razmisliti na tak način in opredeliti svojo politiko za prihodnja leta. To bodo temeljna vprašanja, pri katerih bomo morali imeti dovolj teže s svojimi stališči, da bomo lahko tudi prodrli z njimi vsaj v takšni meri, da bo to pomenilo konstruktiven korak naprej.

S tem bi končal svoje pozdravne besede in vam zaželel veliko uspehov pri razreševanju teh vprašanj. Večkrat bomo v dilemi, večkrat bomo iskali najboljše poti. Mislim, da je takrat dobro stopiti skupaj, čim več medsebojno komunicirati. Svoje omejene potenciale moramo povezati, sicer se ne bomo mogli uspešno spoprijemati s tako velikimi izzivi, kot so zdaj pred nami. Veliko uspeha.
Hvala lepa.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani