arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z veslaško reprezentanco Slovenije (Ljubljana, 06.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Pogovor s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom na POP TV

Ljubljana, 11/13/2005  |  sporočilo za javnost, intervju


Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil danes gost oddaje TV Klub na POP TV. S predsednikom se je o aktualnih temah pogovarjala Špela Šipek.

ikona videoPosnetek pogovora s predsednikom dr. Janezom Drnovškom (na strežniku POP TV)


Špela Šipek: Dober večer in lepo pozdravljeni. Živahna zunanjepolitična dejavnost predsednika države je ob njegovi neposrednosti v zadnjem času vzbudila več zanimanja širše javnosti za to tematiko. Njegov predlog, da postane Kosovo samostojno, pa je vznemiril tudi domačo politično sceno, zunanjega ministra, pa tudi premiera ki je dejal, da si želi več usklajenosti med vlado in predsednikom. Na predsednika države pa so se obrnili tudi drugi z notranjepolitičnimi vprašanji. Predsednik države, dr. Janez Drnovšek, je nocoj naš gost. Dober večer, gospod predsednik.

dr. Janez Drnovšek (predsednik države): Dober večer.

Šipek: Pred začetkom razprave o Kosovu v VS ZN ste povedali, da je edina realna prihodnost Kosova njegova samostojnost z zaščito srbske manjšine in njihovih spomenikov. Kako kaže s to idejo, ste dobili kakšne odzive iz mednarodne javnosti?

dr. Janez Drnovšek: Mednarodna javnost deluje počasi, zato sem se pravzaprav tudi oglasil s takšnim jasnim in neposrednim predlogom. Pogovarjam se pa, recimo včeraj in predvčerajšnjim oziroma zadnje dni, s predsednikoma Avstrije in Hrvaške. Precej temeljito smo obdelali to problematiko in moj predlog in pričakujem, da bo končni rezultat zelo blizu tega, kar sem sedaj predlagal. To je pravzaprav zelo realna možnost. Težko si predstavljam, da bi bilo kaj drugače. Tisto, kar mora mednarodna skupnost zagotoviti danes, je, da zagotovi varnost srbski manjšini. Včasih je morala varovati kosovske Albance pred Miloševičem, če tako rečem. Danes pa mora varovati srbsko manjšino v okviru večinskega albanskega prebivalstva. Vendar realnost, ki je danes že na terenu, je, da je Kosovo že samostojno. To je realnost, ki jo vsi poznajo, vključno s srbskimi politiki, z Albanci na Kosovu in mednarodna skupnost to ve. Vprašanje je samo, kako torej priti do tega in reči temu, da je to tako.

Šipek: Ste pa s tem predlogom precej presenetili domačo politično sceno. Zunanji minister Rupel je v ponedeljek recimo dejal, da je sicer splošno stališče, da citiram: "Nikakršno soliranje, nikakršna drugačna dejanja in pobude niso dobrodošli, nihče jih tudi ne sliši niti upošteva. Za rešitev problema je potrebno enoglasno, enotno delovanje". Kako ste razumeli to njegovo izjavo?

dr. Janez Drnovšek: Takšna enoglasnost in uniformiranost je kar nekako nenavadna, nekako nedemokratično zveni. Skratka, da celo posameznik državljan ali pa predsednik države seveda lahko da svoj predlog, svoje mnenje in zelo bi me začudilo, če temu ne bi bilo tako. Potem bi se pa morali ukvarjati diplomati, kot je on, z vsebino in ne s formo. Takšne reakcije letijo samo na obliko, ne pa na vsebino. O vsebini pa ni bilo ne prej ne sedaj kaj veliko govora.

Šipek: Pa je to bilo vaše osebno stališče, vaša osebna pobuda ali pravzaprav nekako tudi simbolna pobuda recimo Slovenije kot države?

dr. Janez Drnovšek: To je moj predlog, to sem že razložil, navsezadnje zelo dobro poznam problematiko. Že pred šestnajstimi leti sem kot takratni predsednik jugoslovanskega predsedstva skušal reševati situacijo na Kosovu, se pogajal tako z Miloševičem kot z Albanci. In tudi potem v vmesnih fazah, recimo ob sporazumu leta 1999, sem bil kar precej vključen. Tako da lahko rečem, da imam toliko izkušenj s to tematiko, navsezadnje tudi neko odgovornost čutim do tega, da se problem le reši na Kosovu. Jaz sem zato mislil, da moram v nekem trenutku, ko je treba stvari pomakniti naprej, kot sem že dejal, reči bobu bob in dati nek impulz. Vsi so preveč zaspani, nekako se ukvarjajo sami s sabo, vključno z mednarodno skupnostjo. Premikov pa ni. Srbija stagnira, Kosovo stagnira, ogromna nezaposlenost, ukvarjajo se še vedno z nekimi čustvenimi vprašanji preteklosti, namesto da bi se ukvarjali s prihodnostjo in z razvojem. Čas je, da gredo stvari naprej.

Šipek: Tudi premier Janša je dejal, da si sicer želi več usklajenosti med vami in vlado, predvsem na zunanjepolitičnem področju. Vaša stališča se nekoliko razlikujejo tudi pri reševanju vprašanja meje s Hrvaško. S hrvaškim predsednikom Mesičem sta se po srečanju v četrtek oba zavzela, da je najbolje če se vprašanje sicer reši med obema državama, da pa če to ne bo mogoče, da se problem rešuje na mednarodnem sodišču. Naša vlada pa je do tega zadržana in se zavzema, da bi vprašanje meje reševali pravzaprav znotraj pogajanj o vstopu Hrvaške v EU, s čimer bi lahko Slovenija vršila večji pritisk. Zakaj vi pravzaprav tega ne odobravate? Kaj mislite, da bi prineslo, kakšne rezultate bi tako dejanje prineslo?

dr. Janez Drnovšek: Resnično menim, da bi bilo seveda najbolje sprejeti sporazum, ki je bil že dogovorjen, tisti, ki sva ga s premierom Račanom dogovorila leta 2001 in sta ga vladi potrdili. Vendar če na Hrvaškem to ne gre in če ne gre torej z dogovorom, potem je po tolikih letih, od naše osamosvojitve naprej navsezadnje, od leta 1991, pa že čas, da rešimo to vprašanje. Namreč če ni šlo bilateralno, pa naj gre potem na mednarodno sodišče, ki bo potem dokončno razsodilo. In politika bo razbremenjena tega vprašanja, napetosti ne bo več, saj vidite, kar naprej se ponavljajo ciklično, pa incidenti pa to in ono in potem se vsi ukvarjamo s tem. Pozitivnih stvari, ki nas vežejo s Hrvaško, pa je veliko in menim, da je bolje, da to rešimo sami. EU ne bo prav posebej zainteresirana za to, da bi morala reševati še ta problem, to vprašanje. Navsezadnje mislim, da sta državi toliko zreli in resni, da lahko rešita to sami. Pa tudi, ali veste, prenašanje na EU in pa potem na pogajanja Hrvaške o polnopravnem članstvu, če kdo misli, da bi na koncu to pomenilo, da bi recimo Slovenija na nek način izsiljevala Hrvaško, da bi sprejela neko rešitev, da bi bil to pogoj za njen vstop v EU, mislim, da je to zelo slaba opcija. Kar spomnimo se, kako smo mi reagirali, ko so nas pred kakšnimi desetimi leti Italijani poizkušali izsiljevati na naši poti v EU, takrat zaradi nepremičnin optantov. Cela Slovenija je bila takoj na nogah. In če bi to storili v odnosu do Hrvaške, bi tako poslabšali naše odnose, sem prepričan, da bi jih za desetletja zastrupili. Sam o takšni opciji ne bi razmišljal in sem zato prepričan, da je veliko bolje, da gremo na mednarodno sodišče, če že ne moremo bilateralno tega rešit sami.

Šipek: Kot sem že omenila, je mnoge v zadnjem času presenetila vaša neposrednost. Tako ste med drugim tudi dejali, da si mora EU prizadevati za pravično globalizacijo, zato da bi se delavski standardi dvignili tudi drugod po svetu, s čimer bi se nenazadnje zmanjševal migracijski pritisk na Evropo. V Franciji so se začeli nemiri, ki so se širili na druge države, Nemčijo, Belgijo. Dogajalo se je, kar se je še pred kratkim zdelo neverjetno za Evropo. Je to dogajanje po vašem mnenju daleč od nas?

dr. Janez Drnovšek: Ne, blizu je, Francija je blizu, vse je blizu. Navsezadnje svet je med sabo povezan. Evropa sploh, pa tudi cel svet. In globalizacija kaže, da je v njej veliko napetosti, veliko možnih katastrof navsezadnje. Katastrofa so ti nemiri, zaradi tega ker je toliko ljudi po Franciji, pa tudi drugje po Evropi čutilo, da so izključeni iz te družbe, iz te globalizacije. Da so na tisti strani, ki izgublja. In seveda nekaj časa so ljudje pripravljeni sprejemati vlogo, češ dobro, izgubljajo, ampak kako dolgo? Potem ko vidijo, da ni nobenega izhoda, potem je dovolj že iskrica in pride do takšnega požara, kot je v Franciji. In ni samo to, imamo tudi naravne katastrofe. Svet je med sabo povezan, vendar se ne zna organizirati tako, da bi skušal na pravi način odgovoriti na vedno bolj številne naravne katastrofe, do katerih prihaja. Tako da je očitno, da je v mednarodnih odnosih, v mednarodnih institucijah nek velik primanjkljaj, neka velika neučinkovitost. EU recimo ne zna odgovoriti na vprašanje brezposelnosti v takšnih območjih. To so tista, kjer je zdaj največ nemirov, kjer je tudi največ priseljencev. Za to nima instrumentov. Pritisk azijske in druge konkurence je velik, zato ker imajo poceni delovno silo. Zato sem predlagal, da se EU ustrezno zaščiti, da vpelje ustrezen instrument, ustrezen sklad, s katerim bi odpirali nova delovna mesta. Hkrati pa, da pritiska v svetovnem merilu, da tudi azijske in druge države, ki imajo zelo poceni stroške dela, začnejo upoštevati delovne jn socialne standarde, pa tudi okoljevarstvene standarde. Seveda bodo potem njihovi stroški dela višji, ne bodo mogli tako pritiskati na recimo našo tekstilno industrijo, na evropsko in drugo industrijo in uničevati delovna mesta tukaj. Hkrati bodo pa tudi ljudje tam bolje živeli, če bodo bolje plačani in se bo zmanjšal ta pritisk migracije na Evropo, na ZDA. Ta pritisk, ki je vedno večji in ki, vidimo, prinaša s seboj tudi vedno večje napetosti. Skratka, te napetosti so se v svetu tako nakopičile, da bodo od zdaj naprej samo še eksplodirale. Enkrat tu, enkrat tam, če jih ne bomo začeli reševati.

Šipek: Napetosti se na nekem nivoju pravzaprav zvišujejo tudi pri nas. Sindikati bodo čez slabih 14 dni pripravili velike demonstracije priti napovedanim gospodarskim in socialnim reformam. Pred dnevi so vam poslali pismo, v katerem vas pozivajo k vključitvi oziroma v odločanje oziroma k razpravi o reformah. Prepričani so namreč, da te prinašajo poslabševanje življenjskega standarda,. Začetek razkroja socialne države, kakršno poznamo danes. Kaj menite o teh reformah, katere dele podpirate in katere ne?

dr. Janez Drnovšek: Ne bi šel komentirat posameznih delov reforme ali instrumentov. Veste, v gospodarstvu je vedno tako, da vsak gospodarski ukrep nosi s sabo nek plus, pa hkrati tudi kakšen minus in potem je stvar politike, da to na nek prav način skombinira in uravnoteži. Ob tem bi želel dejati predvsem to, da ima vlada prav, ko želi povečevati konkurenčnost gospodarstva. To moramo storiti. Boljše podjetništvo, večja učinkovitost, vendar moramo hkrati najti, to je težak izziv, način, da zaradi tega ne bodo večji deli družbe potem deprivilegirani, v slabšem položaju in obsojeni na neko slabše življenje. Enostavno moramo najti način, da jim pomagamo, da do tega ne bo prišlo. Ker težko si predstavljamo, da bo en del recimo slovenskih državljanov sprejel vlogo, češ, oni bodo pa vedno tisti, ki bodo plačevali ceno za karkoli, za reforme, za to ali ono, na drugi strani pa bo recimo neka prosperiteta. Tega nobena družba dolgo ne zdrži. Tudi mi moramo biti zelo pozorni. Torej, učinkovitost da, reforme da, ampak z ustreznim posluhom, socialnim posluhom. Vedno je treba najti pravo ravnotežje med podjetniško učinkovitostjo in socialo.

Šipek: Če omenim še eno vašo zanimivo izjavo, rekli ste, da je EU preveč resen projekt, da bi ga lahko žrtvovali, ker nekateri politiki svojim državljanom ne želijo natočiti čistega vina. Tako pomemben projekt doma je omenjena reforma. Menite, da politiki in predlagatelji reform v tem primeru natakajo ljudem čistega vina?

dr. Janez Drnovšek: Poglejte, mislim da vlada resno poskuša najti neke prave poti in tudi posluša javno razpravo. Prepričan sem, da bo tudi v nadaljevanju to še storila. Če ne, seveda potem državljani svoje povedo na volitvah. Ampak treba se je zavedati, da je nekaj le treba storiti. Da smo mi imeli dokaj dober razvoj od osamosvojitve naprej, vendar če želimo ostati v neki svetovni tekmi, moramo pa le nekaj več storiti in pospešiti podjetnost, iniciativnost, ustvarjalnost. Hkrati pa, kot sem dejal, imeti dokaj visoko socialo, tako kot to uspeva skandinavskim državam. To je recimo približno tisti vzor, ki bi ga morali slediti. Sam nikakor ne odrekam vladi namene ali dobre volje, da bi do tega prišla. Ni pa enostavno.

Šipek: O vašem posredovanju danes razmišljajo tudi v rimokatoliški cerkvi. Potem ko so se razplamtele razprave o tem, ali je ob razvoju dogodkov in zakonodaje še zagotovljena ustavna ločenost cerkve in države, je dr. Štuhec v zadnji številki Družine zapisal, da razmišlja o tem, da bi vam predlagal, da skličete posvet na temo vloge cerkve in verskih skupnosti v cerkvi, kako vi ocenjujete razvoj položaja cerkve v tem trenutku pri nas?

dr. Janez Drnovšek: Predvsem je pomembno, da so vse verske skupnosti enakopravne, ne glede na to, koliko imajo vernikov. In da mora država skrbeti tudi v tem primeru za to, da nihče ni privilegiran in nihče zapostavljen. Skratka vsak državljan mora imeti enako pravico do tega, da izraža ali prakticira svojo versko izpoved. Kar se tiče posveta na to temo, o tem bom razmislil. Čeprav recimo zdaj imamo že dve temi do konca leta, ki sta morda bolj zanimivi. In prva bo že konec naslednjega tedna, to so klimatske spremembe, vpliv klimatskih sprememb in kako se ubraniti pred naraščajočimi naravnimi katastrofami- poplavami, požari, orkani in tako naprej. Naslednja do konca leta v decembru pa bo tudi zelo zanimiva, to pa je genetika. Kloniranje, etična vprašanja v zvezi s tem. Mislim, da je to eno izmed najpomembnejših vprašanj prihodnosti in tudi prihodnjega razvoja, tako da do konca leta imam to v načrtu, potem bomo pa videli naprej.

Šipek: No, če se vrneva samo še na vašo pravzaprav sedanjo aktivnost. Zdi se, da vas dejansko zanimajo te globalni problemi, svetovni problemi, prihodnost človeštva, da tako rečem. V notranjepolitičnih temah ste še vedno nekoliko zadržani. Ko ste dejali, da je potrebno državljanom natakati čistega vina, ali vam je kot predsedniku vlade, ko ste bili pravzaprav v operativni, izvršilni oblasti, ali je tam težje pravzaprav naliti čistega vina? Zdi se namreč, nekateri se sprašujejo, zakaj niste bili tako neposredni že takrat. Morda za zaključek.

dr. Janez Drnovšek: Res je, ni enostavno voditi izvršilno oblast, biti predsednik vlade. Sam to dobro vem, ker sem to delal deset let. Tako da tudi sedanjemu predsedniku vlade ni enostavno in razumem njegove dileme in njegove težave. Drugače pa je bila moja beseda takrat, ko sem to rekel, da morajo recimo politiki naliti čistega vina, v kontekstu evropske razprave. Od tega, da je recimo evropska ustavna pogodba padla v Franciji in na Nizozemskem. In da v tistem kontekstu morda politiki niso storili tega in povedali Evropejcem, zakaj pravzaprav gre. Namreč, tista zadeva pa je tudi pomembna, gre za prihodnost Evrope in izgovarjati se in s prstom kazati na Bruselj za vsako negativno stvar, ki se dogaja, rečejo, da to je kriv Bruselj, vse, kar je dobro, je pa stvar domače politike, seveda to ne gre. To smo včasih delali v Jugoslaviji, ko smo vedno kazali na Beograd, da je kriv vsega, nacionalna politika pa nič. Torej, če želimo ohraniti evropsko idejo, in mislim, da jo moramo, ker sicer bo ta evropski voz začel iti navzdol. In če bo šel nazaj navzdol, bo šel vedno hitreje navzdol. Vemo, kaj ga čaka potem na koncu. Razbil se bo. Evropska zgodovina je polna takih razbitih črepinj in ogromno mrtvih je bilo ves čas. Torej moramo reševati evropsko zgodbo in zdaj je v krizi. Zaradi tega sem se oglasil.

Šipek: Hvala za današnji obisk v studiu, gospod predsednik. Hvala za pogovor.

dr. Janez Drnovšek: Hvala tudi vam.

Šipek: Vam, spoštovane gledalke in gledalci, pa hvala za pozornost,. Ostanite še z nami, sledita vreme in šport. V TV klubu pa na svidenje prihodnjo nedeljo.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani