arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Tiskovna konferenca (Ljubljana, 19.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

"Darfur je sinonim za katastrofo" - Intervju s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom, Gorenjski glas

Ljubljana, 01/13/2006  |  intervju


Pot usode je nepričakovana in vijugasta. Potem ko se je predsednik slovenske države domala povsem umaknil v zasebnost, se je kot Feniks znova pojavil v samem centru političnega dogajanja. Ne samo domačega, pač pa tudi mednarodnega.



V zadnjem času ste tako na notranjepolitičnem področju kot tudi v mednarodnih odnosih zelo dejavni in opazni. Nekateri vam očitajo, da vodite svojo, vzporedno zunanjo politiko. S čem »opravičujete« svojo dejavnost?

"Ne gre za vzporedno zunanjo politiko. Zavzemam samo prazen prostor; prostor, v katerem nihče drug ne dela nič. V kolikor bi bil ta prostor že zaseden, potem ga sam ne bi mogel. Recimo, če bi se nekdo drug dejavno ukvarjal z rešitvijo krize v Darfurju, sam na to področje ne bi posegal. Enako velja za Kosovo. Skratka, dejaven sem tam, kjer je prazna lisa. Ne samo v slovenski politiki, ampak tudi v mednarodni, kjer bi mednarodna skupnost že morala nekaj narediti, pa ni. Tu se vključujem in ne tam, kjer je prostor zaseden, ali so stvari celo že rešene."

Darfur, kamor odhajate februarja, boste obiskali kot predsednik države. S kom se boste srečali?

"Za zdaj je dogovorjen obisk Sudana; v Kartumu se bom srečal s sudanskim predsednikom. Predlagal sem tudi obisk Čada. Med obema dogodkoma bom poskušal obiskati Darfur. Vendar je to še nekoliko nejasno, saj območje vsi zapuščajo, stanje pa je precej kaotično. Odhaja celo osebje OZN in humanitarnih organizacij. Moja zamisel je bila, organizirati v Sloveniji del naše humanitarne pomoči in s tem oditi v Darfur. Videli pa bomo, kako se bodo stvari razvijale."

Kdo bo v uradni delegaciji?

"V Sloveniji je kar nekaj posameznikov, ki so v Sudanu že delovali. In tudi nekaj naredili. Recimo, v Darfurju deluje neka naša zdravnica. Tudi Tomo Križnar in Stane Kerin sta bila v Sudanu že večkrat in sta se ukvarjala s humanitarnimi akcijami. Oba nameravam vključiti v delegacijo. Poleg tega bo v delegacijo vključena tudi katedra za tropsko medicino na naši medicinski fakulteti, ta že zdaj pošilja mlade zdravnike in študente v nekatere afriške države, potem organizacija Skupaj, ki skrbi za otroke na kriznih območjih, Rdeči križ, Karitas, Unicef. Vse te organizacije so že zdaj dejavne in sodelujejo. Ampak, njihovi napori so nekako razdrobljeni in se ne opazijo. Tokratna zamisel je, združiti vse te humanitarne organizacije in narediti viden slovenski humanitarni projekt za Darfur. Projekt, ki ne bo viden le v Sloveniji, pač pa tudi v mednarodni skupnosti. Da bi še tam koga potegnili. Na eni strani bi ugled Slovenije v svetu dvignili, na drugi pa bi naredili nekaj koristnega. Čeprav smo majhni, smo lahko Slovenci, po mojem mnenju, v svetu dejavnejši."

Gre torej izključno za humanitarno akcijo in gospodarstvenikov v delegaciji ne bo?

"V tej fazi gospodarstvenikov v delegaciji zagotovo ne bo. Seveda pa je tudi v njihovem interesu, da se razmere uredijo. Sudan je velika država z veliko naravnimi bogastvi. Če se stanje politično umiri ima lahko Sudan zanimivo prihodnost."

Najprej Kosovo, zdaj Sudan in morda še Čad, imate v načrtu tudi svojo naslednjo mednarodno misijo?

"V bistvu jo imam, vendar bo treba še nekoliko počakati. Darfur je še daleč od rešitve. Pravzaprav smo šele na začetku tega velikega projekta. V mednarodni skupnosti sem sprožil politično akcijo, se pravi, pozval sem varnostni svet, naj se sestane na izredni seji, Slovenijo in mednarodno skupnost sem pozval k humanitarni akciji. Opažam namreč, da je postala mednarodna skupnost zaradi številnih katastrof kar nekoliko apatična. Z Darfurjem se je mednarodna skupnost nekaj časa sicer ukvarjala, vendar veliko premalo. Razmere tam pa so strahotne; po ocenah humanitarnih organizacij je do zdaj umrlo že približno tristo tisoč ljudi."

Vtis je, da vas kot predsednika Slovenije svetovna krizna žarišča in katastrofe skrbijo bolj kot tiste, ki so za to uradno zadolženi. Mislim na OZN. Kaj menite o delovanju organizacij pod vodstvom Kofija Anana?

"Na septembrskem vrhu, ki je bil ob šestdesetletnici delovanja OZN, sem bil v svojem govoru precej kritičen. Organizacija bo morala narediti precej več, kot je doslej. Problemi človeštva se namreč povečujejo, ne zmanjšujejo; več je revščine, lakote in tudi kriznih žarišč. Res pa je, da je generalni sekretar pri tem čestokrat nemočen. Če v Varnostnem svetu med stalnimi članicami ni soglasja, se ne da kaj dosti narediti. V tem primeru bi moral generalni sekretar morda bolj izrabiti svojo moralno avtoriteto in tudi pritisniti na svetovno javnost. Nekaj tega je Kofi Anan sicer storil, morda pa bi moral še več. Morda bi moral včasih še bolj jasno in odločno pritisniti na velike sile in na svetovno javnost, da se nek problem le razreši."

Kaj menite o vključitvi Turčije v Evropsko zvezo?

"Vprašanje je kompleksno in težko. Ampak, tako kot Slovenija vključitev Turčije tudi sam zagovarjam."

Kje oziroma v čem vidite rešitev krize v Iraku in na Bližnjem vzhodu?

"Rešitev za to krizno območje je težko najti. Zdaj je v iraško krizo težko s čimer koli posegati. Američani in Britanci so v Iraku navzoči z veliko vojsko in z velikimi finančnimi sredstvi. Praktično so tam navzoči z vsem, kar zmorejo. Po mojem mnenju v Iraku zdaj ni prostora za kakršne koli poskuse ali početja. Koristneje je naše sile združiti v neki drugi točki, recimo, v Darfurju, kjer je potreba, da se nekaj stori, še večja."

Se lahko zaradi bolezni izraelskega predsednika Arijela Šarona problemi v tem okolju dodatno zapletejo oziroma zaostrijo?

"Vsekakor je bil premier Arijel Šaron močan voditelj, politik z močno avtoriteto. Vemo, da je nekaj časa veljal za precej skrajnega. Lotil se je zahtevnega projekta, s katerim Palestinci seveda niso bili zadovoljni. Vendar, velike težave je imel tudi s skrajneži v Izraelu. Za umik iz nekaterih zasedenih ozemelj, kjer je bil odpor tudi na izraelski strani, je bila res potrebna močna avtoriteta, močna osebnost. Vprašanje je, če bo lahko Arijela Šarona kdo takoj uspešno zamenjal? Bojim se, da takoj ne. V situacijah, ko odide tako močan vodja, kot je bil Arijel Šaron, nastane čestokrat neka praznina. Včasih je potreben čas, da se spet vzpostavi situacija, ko lahko nekdo tudi kaj tvega. Da ne sledi zgolj tistemu, kar je v domačem javnem mnenju popularno, ampak gre včasih tudi proti toku in naredi tisto, kar je dolgoročno primerno, kratkoročno pa je zelo nepriljubljeno."

Iz vsega tega dogajanja sklepam, da vas po preteku predsedniškega mandata zanima mesto generalnega sekretarja OZN. Se motim?

"O prihodnosti ne razmišljam. Zdaj me povsem zadovoljuje funkcija predsednika Slovenije. Kot vidite, sem se vanjo šele dobro vživel. Imam še tako veliko projektov, da se s tako oddaljeno prihodnostjo res ne ukvarjam."

Pa vendar, razmišljate morda o tem, da konec prihodnjega leta vnovič kandidirate za funkcijo predsednika države?

"Hm, bomo videli. Do konca mojega mandata je še dve leti. In v tem času se bo še marsikaj zgodilo. Saj vidite, kakšna presenečenja se dogajajo. Zelo nerad veliko načrtujem. Živim danes in tukaj. In s tem sem povsem zadovoljen. Načrti so samo breme, ki si ga nalagaš."

Ja, življenjska presenečenja. Zdi se, da se vam tudi v osebnem življenju v zadnjem času dogaja več, kot se vam je nekoč. Recimo, povsem nepričakovano je javnost izvedela, da imate poleg sina še štiriindvajsetletno hčerko. Zakaj tako pozno?

"Do pred enim letom zanjo preprosto nisem vedel. Očitno se dogaja tudi to. Novica je bila zame kot strela z jasnega."

In kako ste se odzvali, ko vas je ta strela z jasnega zadela?

"Najprej sem bil presenečen in moji občutki so bili mešani. Ko pa sem hčerko spoznal, sem bil nad tem prijetnim in skromnim bitjem zelo pozitivno presenečen. Sama in, seveda, s pomočjo matere je v skromnih razmerah doštudirala ter se že kot mlada skladateljica uspešno uveljavila. S tega vidika sem bil prijetno presenečen. Pol v šali pol zares sem rekel, morda je bilo tako zanjo še boljša, kot če bi se poznala."

Celo hčerka naj bi za vas, kot najbližjega sorodnika zvedela le nekaj dni pred vami. Me res zanima, kako je materi, da ne rečem ženski uspelo tako veliko skrivnost toliko let obdržati zase.

"Ja, ženske znate biti presenetljive. Kako ji je to uspelo je sicer nisem vprašal, predpostavljam pa, da se je tako pač odločila. Kar je, glede na to, da je mojo poklicno kariero poznala, samo za občudovati. Kratko malo je molčala."

Marjeta Smolnikar
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani