arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Ljubljana, park Mostec, junij 2006 - srečanje dr. Janeza Drnovška z otroki ob zaključni prireditvi Unicefove akcije Helpmanija (FA BOBO)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Intervju predsednika dr. Janeza Drnovška za revijo Mag

Ljubljana, 04/16/2003  |  intervju


Priložnost za intervju s predsednikom republike se je ponudila kar sama. 16. aprila kot vodja delegacije v Atenah podpisuje pristopno pogodbo k Evropski uniji. Z Janezom Drnovškom smo se seveda pogovarjala tudi o vojni v Iraku in reakcijah slovenske vlade. Predsednik je kritičen do vlade, ki podlega pritiskom medijev in posameznih glasnih skupin.

Novinar: Gospod predsednik, kako doživljate zgodovinski podpis pristopne pogodbe?

Dr. Drnovšek: Kot simbolni zaključek precej dolgega procesa. Do zdaj sem se bolj poistovetil s problemi, ki so bili na tej poti in jih je bilo treba razreševati. Zdaj ko smo cilj dosegli, je to pravzaprav mimo. Gremo že naprej.

Novinar: Slovenija vzbuja občutek, da je utrujena od uspehov. Vse, kar si je zastavila, se ji je posrečilo. Izvili smo se iz jugoslovanskega oziroma balkanskega kotla in se mednarodno dobro umestili. Ste kot predsednik zadovoljni s stanjem duha v naši državi? Ali vidite izzive za prihodnost?

Dr. Drnovšek: Vidim kar precej izzivov. Res je, glavne premike smo napravili v najkrajšem možnem času in Slovenija je zdaj kar dobro postavljena za izzive prihodnosti. A kljub vsemu nam včasih manjka državotvorne tradicije. Nisem vedno prepričan, ali vsi točno vedo, kaj počnemo in kam pravzaprav gremo. Vstopamo v družbo evropskih in transatlantskih držav, kjer se bomo lahko enakopravno pogovarjali z državami, ki imajo večinoma precej več tovrstnih državnih izkušenj. Upam, da bomo temu kos, ne morem pa z gotovostjo reči, da bo šlo povsem gladko. Najbrž bo potrebno še nekoliko zorenja in še kakšna izkušnja, ki ne bo vedno najprijetnejša.

Novinar: Imate v mislih tudi razprave glede obeh referendumov, ko se je pokazalo,da problem ni v drži opozicije, temveč v nekaterih radikalnih družbenih skupinah?

Dr. Drnovšek: Nastal je zanimiv položaj, ko se je zdelo, da je prevladal zelo glasen del javnosti, ki je bil proti Natu in tudi medijsko močno v ospredju, za večji del molčeče javnosti pa se ni vedelo, kakšno je njeno stališče. Ta bolj molčeči del javnosti je vendarle glasoval za Nato in pokazal, da pri takšnih odločitvah posamezne skupine na volivce ne vplivajo tako močno, čeprav se jih daleč sliši in imajo drugačno mnenje. Verjetno bo z glasnim delom javnosti še kaj težav, ampak to pač spada k demokraciji. Problem vidim predvsem v tem, ali se bo vlada takšnemu pritisku postavila po robu, če bo prepričana, da so dolgoročne koristi Slovenije vendarle drugačne od mnenj in zahtev posameznih skupin, lobijev ali tudi medijev, ki pritiskajo nanjo. Ne bo dobro, če se bo pritiskom dnevno prilagajala in šla po poti najmanjšega odpora. Utegnili bi zaiti v težave, tako kot se je pokazalo v zvezi z iraško krizo.

Novinar:I mate v mislih poudarjen protiamerikanizem, ki se nam, kot je mestoma videti – hvala bogu ne na najvišji uradni ravni - kaže kot zmeren bumerang? Na koncu se je zloglasna vilenska izjava izkazala kot dober vložek v partnerstvo z ZDA.

Dr. Drnovšek: Slovenija je v zapletenem položaju, ker že potekajo procesi ratifikacije. Vlade po svetu so se na iraško krizo odzvale različno. Tudi v Evropski uniji in Natu so se ustvarila nova razmerja, in ni bilo preprosto odmeriti optimalnih potez. V takšnih razmerah je v stališčih bolje biti zadržan in manj določen. Poleg tega take situacije niso črno-bele. Če poudariš, da so mogoče tudi vmesne rešitve, si s tem stvarnosti morda še najbližje. Po drugi strani je seveda treba ščititi interese slovenske države. In partnerstvo z Združenimi državami, tako kot tudi z EU, to nedvomno je.

Novinar: Po napadu na Irak ste izjavili, da bo šele prihodnost pokazala, ali imajo prav Američani ali pa Francozi oziroma Nemci. Je ta prihodnost že tu?

Dr. Drnovšek:Zelo temeljito sem analiziral razmere in pazljivo poslušal argumente tako ZDA, Francije, Nemčije kot drugih. Vsi so se strinjali, da je treba Irak razorožiti in da je Sadam diktator. Francozi in Nemci so opozarjali na kompleksnost razmer, v katerih bi se utegnilo porušiti krhko ravnotežje na Bližnjem vzhodu in med arabskimi državami, kar bi lahko povzročilo še več terorizma. Če bi se izkazalo, da so njihova predvidevanja pravilna, potem bi imeli prav Francozi…

Novinar: Ali še ni čas, da bi se to izkazalo?

Dr. Drnovšek: Nismo še tako daleč. Če bi se izkazalo, da so Američani vojno končali razmeroma hitro in brez večjih žrtev zamenjali diktaturo z demokratično oblastjo, kar ne bi povzročilo novega vala terorizma in nestabilnosti, temveč celo več stabilnosti na Bližnjem vzhodu in še večje ameriško angažiranje pri reševanju palestinskega vprašanja, potem bi končni izid dal prav ameriški politiki.

Novinar: Je treba najti orožje za množično uničenje? Ali je od tega odvisna končna presoja, kdo je imel prav?

Dr. Drnovšek: Če ga ne bodo našli in če bodo zamenjali režim ter vzpostavili boljše razmere, bo najbrž kljub vsemu to izvršeno dejstvo, ki ga bo svet sprejel. V ospredju je še vprašanje, kdo bo poleg pri obnovi Iraka in velikih poslih. Sodelovanje, za katerega si zdaj zelo prizadevajo tudi Francozi, Nemci in Rusi, bo dejansko legitimiralo ameriško akcijo. Pogled na vojno bo tako že čez mesec dni popolnoma drugačen kot denimo pred dvema ali tremi tedni. Če so bile doslej v ospredju kritike, zakaj smo v koaliciji, se bodo zdaj pojavile tudi pripombe, zakaj v tej koaliciji nismo bili in zakaj nismo v koaliciji udeleženih pri rekonstrukciji Iraka.

Novinar: Pred dnevi ste dejali, da ne bi bilo dobro, da bi se ZDA umaknile iz
Iraka. Bi moral s tako jasno besedo nastopiti še kdo drug?

Dr. Drnovšek: Vojno smo upravičeno obžalovali. Ko smo jo gledali, so nas vse navdajali mešani občutki. Ko bodo mimo, si bomo rekli: dobro, res je bilo tisoč mrtvih in med njimi veliko nedolžnih, vendar je Sadam Husein pobil stotisoče ljudi. Težko je sicer tehtati, toda že dejstvo, da tega režima ne bo več, bo najbrž pomenilo, da bo še v tem ali prihodnjem letu veliko manj mrtvih, kot bi jih bilo, če bi bil Husein še vedno na oblasti. Če bi Američanom in Britancem spodletelo, bi bilo to slabo za svet. Američani bi se umaknili in se verjetno odločili, da ne bodo več skrbeli za druge in za red v svetu - čeprav prav to marsikoga moti. Umaknili bi se kajpada tudi z Balkana, zato bi bila neposredno prizadeta naša varnost. Diktatorji kot Sadam ali Miloševič pa bi se bolje počutili.

Novinar: Če ponoviva vprašanje. Ali bi moral poleg vas to povedati še kdo drug?

Dr. Drnovšek: Morda. Slovenska politika je bila ves čas v precepu in pod velikim pritiskom domačih medijev ter glasnih skupin in posameznikov. Posledica tega so bile pretirane reakcije. Omenim naj preveč živčne odzive vlade ob ameriških predlogih za pet milijonov dolarjev pomoči, ki jim je moral slediti odgovor v Washingtonu. S tem smo v svetovnem tisku zbudili nekaj pozornosti, tudi v ameriškem, vendar na žalost le bolj ironične komentarje. Ta poteza je morda še najbolj opazna, saj smo do takrat kljub vsemu uspešno lovili ravnotežje v razmerjih med Američani in Evropejci ter med našo in svetovno javnostjo. Pretiran in prehiter odziv je najbrž povzročil nekaj škode v zavezništvu.

Novinar: Je še kakšna možnost, da ameriški kongres ne bi ratificiral članstva v Natu?

Dr. Drnovšek: Če bo pri tem ostalo in če ne bo kakšnih novih podobnih potez, bo ameriški kongres sporazum kljub vsemu ratificiral.

Novinar. Se vam zdi primerno, da se predsednik vlade ni udeležil neformalnega srečanja držav, povabljenih v Nato, v Romuniji?

Dr. Drnovšek: Če je imel utemeljen razlog, da. Lahko pa bi tam povedal, da Slovenija v prihodnje ne bo več sprejemala skupinskih deklaracij, pač pa bo svoje stališče samostojno usklajevala z Evropsko unijo in Natom.

Novinar: Katero stališče naše države se vam zdi najpomembnejše pri razpravi o institucionalni prenovi Unije? Ohranitev rotacije pri predsedovanju? Nasprotovanje dvojnima predsednikoma? Morda to, da ima Slovenija svojega
komisarja?

Dr. Drnovšek: Če pretehtam, se mi zdi najpomembneje, da vsaka država obdrži komisarja. čeprav je funkcionar Evropske unije, bomo prek njega in tudi prek drugih v EU kot nova članica dobili več vpogleda v notranje dogajanje ter s tem več vpliva in informacij. Dvomim, da bo pri petindvajsetih članicah ohranjena sedanja ureditev rotirajočega predsedstva.

Novinar: Je za Slovenijo, ki ima že federativne izkušnje, pomembno, da nas ne bi zadrževali v Evropski uniji, če v njej ne bi želeli biti?

Dr. Drnovšek: Upam, da teh izkušenj ne bo treba uporabiti. Mislim, da bo ta možnost najbrž sprejeta, kar je prav, saj ni izključeno, da v kateri državi ne bi nastala taka gibanja oziroma preobrat, da bi bilo morda za vse bolje, da bi se raje izločila, kot pa da bi povzročala stalna trenja. Navsezadnje to vsem daje boljši občutek, čeprav zelo dvomim, da bo možnost izstopa kdo uporabil, ker bodo države že preveč integrirane v Unijo. Preveč skupnih interesov bo.

Novinar: Naj se pridružimo pobudi za skupno obrambo, ki jo pripravljajo Pariz,Bruselj in Berlin?

Dr. Drnovšek: Skupna evropska obrambna politika je cilj EU, toda mislim, da bolj dolgoročen. Zdi se mi, da je pobuda Francije, Nemčije in Belgije (pridružil se ji je tudi Luksemburg) bolj odziv na položaj v zvezi z Irakom, ko so se pokazale razlike tako znotraj Unije kot tudi v odnosu do ZDA. Takšen impulziven odziv v tem trenutku pomeni poglabljanje notranje delitve v Uniji, ker nekatere države ne bodo pristopile. Velike Britanije seveda ne bo zraven, tudi Španije ne, niti Nizozemske, Danske,Italije… Mogoče je, da se bo vzpostavilo neko trdo jedro EU, ki se bo tudi na obrambnem področju hitreje organiziralo in povezovalo. Sprašujem se pa, ali to ne bo povzročilo več zapletov kot koristi in predvsem še več napetosti v odnosih znotraj EU.

Novinar: Evropa več hitrosti…

Dr. Drnovšek: Res je, Unija se je dogovorila, da so možne različne hitrosti pri posameznih projektih. Najbrž je prav, ker omogoča večjo fleksibilnost, saj ni treba vedno čakati zadnjega. Toda ali bo to v tem primeru dalo kakšen rezultat? Za zdaj sem nekoliko skeptičen. Lahko pa bo to zametek nečesa novega.

Novinar: Financial Times je osmega aprila zapisal, da Slovenija sicer o sebi pravi, da je usposobljena iti v Evropo, po drugi strani pa izraža zmeren dvom, ali bo ta pretres sposobna prenesti. Poudarili so predvsem privatizacijo, tuja vlaganja in zmanjšanja proračunskih izdatkov. Bo to res šok za državo?

Dr. Drnovšek: V posamičnih primerih bodo morda še težave, vendar je na splošno gledano naše gospodarstvo svoje pretrese že preživelo. Javne finance - ki jih je sicer dnevnopolitično vedno primerno kritizirati - so boljše kot v večini članic EU in ne vidim nobenih posebnih težav. Inflacija je in bo pravzaprav edino resno vprašanje. Ko smo lani ustavili pritisk plač v javnem sektorju, se je njen trend začel zniževati. Če bo cena nafte padla, ne bo nobenega razloga, da se ne bi inflacija še znižala in dosegla raven, s katero bomo lahko vstopili v evroobmočje.

Novinar: O liberalnodemokratski stranki, katere predsednik ste bili, je Financial Times zapisal, da je že predolgo na oblasti. Kako s položaja predsednika vseh Slovencev gledate na nesorazmerje, ki so ga zaznali tuji opazovalci?

Dr. Drnovšek: Če je tisto, kar dela in predstavlja neka stranka, dobro in če omogoča primeren razvoj in to državljani sprejemajo, potem tega ne more biti preveč in lahko tudi dolgo traja. Na Švedskem socialdemokracija ob zelo kratkih premorih vlada že desetletja in nihče ne trdi, da njihova demokracija ni dobra demokracija. Vendar se mora stranka, ki je dolgo na oblasti, nenehno obnavljati in zavedati pasti, če želi ohraniti zaupanje.

Novinar: Pa ste sicer zadovoljni z dogajanjem v LDS? Imate kot opazovalec kakšen komentar na dogajanje v stranki?

Dr. Drnovšek: Verjetno je zdaj za ocene še prezgodaj. Videli bomo, ali bo novo vodstvo zmoglo dovolj inovativnosti, zrelosti in integritete. Vse to je namreč potrebno za uspeh.

Novinar: Ropova vlada po stotih dneh ni bila preveč spodbudno ocenjena. Je to posledica vodenja vlade ali bolj medijev, ki jo tako ocenjujejo?

Dr. Drnovšek: Iz razumljivih razlogov bom s svojo oceno še počakal.

Novinar: Kot država in kot družba bo Slovenija izgubila del suverenosti in se vklopila v globalno logiko, ki je večini Slovencev sprejemljiva in civilizacijsko preverjena. Kaj bo naši državi ostalo v smislu njene kulturne in državniške identitete oziroma vsega tistega, kar se je doslej (od leta 1885 naprej) pisalo kot nacionalni program?

Dr. Drnovšek: Sloveniji vsekakor ostane njena identiteta, predvsem kulturna. Danes ne moremo trditi, da že obstaja neka skupna evropska identiteta. Tudi ko se bo integracija poglabljala in bo zveza evropskih držav postajala vse bolj trdna in morda tudi bolj homogena, bodo temelji združevanja vsakomur zagotavljali ohranitev samobitnosti, kulture, jezika in drugih posebnosti. Združuje se tisto, kar je racionalno združiti. Vzpostavlja se skupen trg z enakimi pravili, kar nam omogoča, da smo lahko v svetu bolj konkurenčni. Nacionalna identiteta s tem ni ogrožena, razen če bi jo ogrožale velike povezave multinacionalk, vendar so evropska pravila vendarle takšna, da preprečujejo povezave, kjer bi se lahko nekdo povzpel tudi nad nacionalni in nad neki skupni evropski interes. Imeli bomo skupno varnostno politiko, schengenski prostor (znotraj ne bo meja, navzven pa bodo in te bodo močnejše), skupna zunanja politika pa je za zdaj še bolj neoprijemljiva in prej kot ne le iskanje najmanjšega skupnega imenovalca. Razvijala se bo tudi kultura dogovarjanja, iskanja stičnih točk in kompromisov. Marsikdaj se bomo soočili tudi z odločitvami, ki nam ne bodo všeč. Tega se bo treba navaditi. Če bo večina "za", bomo morali to včasih pač sprejeti. Prav tako bo tudi nasprotno, ko bo nekaj ustrezalo nam in večini držav, ne bo pa všeč denimo Francozom. Nihče ne more povsem uveljaviti svojih stališč. To so poskušale nacionalne države in zabredle v vojno.

Novinar: V javnosti in medijih je veliko kritik, da je zunanja politika nenačelna, hlapčevska, brez hrbtenice…

Dr. Drnovšek: Zunanja politika države mora v prvi vrsti uveljavljati interese države v kompleksnem in med seboj zelo prepletenem svetu. In iskati najboljše poti, ki morajo biti tudi uresničljive. Včasih je treba sklepati kompromise. Tudi veliki jih, saj je to edini način skupnega delovanja. Če pogledamo rezultate zadnjega desetletja, potem lahko ugotovimo, da je naša zunanja politika veliko dosegla. Naš mednarodni položaj je danes zelo trden, obeti pa dobri.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani