arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z veslaško reprezentanco Slovenije (Ljubljana, 06.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Izzivov v svetu je veliko in jih še bo, zato je potreben razmislek o prihodnosti – intervju za Radio Celje

Celje, 06/26/2003  |  intervju


Pogovor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na mreži nekomercialnih lokalnih radijskih postaj (neavtoriziran zapis).


Novinar Kamilo Lorenci: Lep pozdrav vsem poslušalkam in poslušalcem v Sloveniji iz studia Radia Celje v četrti mreži slovenskih nekomercialnih, torej informativnih radijskih postaj. Danes v našem studiu gostimo predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška. Prisrčen pozdrav.

Predsednik dr. Janez Drnovšek: Dober dan, lepo vas pozdravljam.

Novinar: Upam, da se boste pri nas dobro počutili tole urico.

Dr. Drnovšek: V to sem prepričan.

Novinar: Danes, če začnemo s tem, ko ste prišli je vročina zunaj malce popustila. Kako vročino sicer prenašate?

Dr. Drnovšek: Smo se navadili, čeprav je res preveč vroče. Prezgodnje in predolgo poletje bi se lahko reklo. Moj kuža težje prenaša vročino.

Novinar: No ravnokar sem hotel vprašati, kako je z njim?

Dr. Drnovšek: Drugače je kar v redu, ampak v tej vroči mi včasih reče, da bi najraje šel kar nazaj na Škotsko.

Novinar: Pa vi? Skupaj z njim. Kako pa prenaša recimo vaše obveznosti? Vi ste veliko z doma, na Brodija mislim.

Dr. Drnovšek: Moral se je navadil, tako kot se moramo na kakšne stvari vsi v življenju. Vsako jutro greva že zelo zgodaj na sprehod, ko je še hladneje, potem dan prespi. Jaz imam takrat obveznosti, zvečer pa greva zopet na daljši sprehod, na ta način nekako zmoreva.

Novinar: Kaj pa svojega zvezdništva, se je navadil? Se še navaja, Artur je bil zelo popularen.

Dr. Drnovšek: Res je, Artur je bil zelo popularen. Brodi se skuša malo bolj držati iz javnosti in medijev. En intervju je naredil, več pa ne.

Novinar: Je bil gostobeseden?

Dr. Drnovšek: Pravi, da preveč ni dobro.

Novinar: Poglejte malo več kot pol leta je, odkar ste bili izvoljeni za predsednika republike. Kakšni so vaši občutki sedaj?

Dr. Drnovšek: Res je potrebno nekaj časa, da se človek odvadi prejšnjega dela in se navadi na novo funkcijo, na novo delo. Prva polovica leta je bila res v znamenju odvajanja in privajanja, če tako rečem. Seveda ni težav z delom, to poznam, ampak kljub vsemu je le drugačna funkcija, drug način delovanja. Če človek deset let prej dela nekaj, potem je kljub vsemu to sprememba in se je treba na nek način "preklopiti". Mislim, da je to sedaj že nekako narejeno, če tako rečem, in stvari postajajo povsem normalne, aktivnosti je pa kar precej.

Novinar: Koliko ste poznal že od prej predsedniško funkcijo? Recimo so vam izkušnje še iz predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, pomagale?

Dr. Drnovšek: Državniških izkušenj imamo zelo veliko. Že v predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije in tudi v desetih letih vodenja vlade sem precej dobro spoznal tudi, kaj dela predsednik države, stalno sem se srečeval s predsedniki držav, tako da kar se tiče protokola, tovrstnih obveznosti, seveda ni nobenih težav. Razlika je v tem, da je tukaj potrebno vzpostaviti neko distanco do dnevne politike in poiskati nek drug način delovanja. Po svoje je funkcija predsednika republike precej neopredeljena, navsezadnje tudi v naši ustavi, tudi v zakonih. Lahko interpretiraš tako ali drugače, ni povsem jasno. To ni izvršilna funkcija, vlada ima izvršilno funkcijo, tisto dnevno politiko, dnevno politično borbo. Predsednik republike pa po eni strani le predstavlja državo, ima neko pomembno nalogo, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske in tudi temu sem v teh mesecih posvetil kar nekaj pozornosti. In kot tretje, seveda različni dogodki so, različne skupine ljudi, ki jih je potrebno večkrat nasloviti, srečati se z njimi, imeti kakšen nagovore in ob tem skušam dati tista najbolj primerna sporočila, morda vzpostavljati tudi nek vrednostni sistem, dajati morda nekatere poglede, kako naprej. V tem okviru skušam delovati, čim bolj integrativno, skratka čim bolj povezovalno, ob zavedanju seveda, da v Sloveniji imamo ljudi, ki različno mislijo, različne skupine, tudi različne interesne povezave, tako da se mi zdi, da mora biti predsednik republike čim bolj na nek način kljub vsemu nevtralen in se posvetiti vsem, skratka biti nepristranski.

Novinar: No o vas kroži anekdota, da ste že mladih letih napovedovali, da boste predsednik. Je to res?

Dr. Drnovšek: To je bilo v tistih otroških zgodbah, ko te vprašajo kot otroka, kaj boš, potem pa kar tako rečeš, predsednik države. Ko sem bil malo večji otrok, to nisem več tako resno mislil.

Novinar: Vendar pa ste postal predsednik.

Dr. Drnovšek: Ja to je tudi res.

Novinar: In takrat si verjetno niste predstavljali, kako vse skupaj zgleda, danes veste. Recimo, kako izgleda en povprečen dan predsednika republike, če sploh povprečen dan obstaja?

Dr. Drnovšek: Dnevi so lahko zelo različni, tako da je dejansko težko opredeliti povprečen dan. Velika razlika je že, če si na nekem uradnem obisku v tujini, je tak dan povsem drugačen, kot pa če si tukaj. Vedno zjutraj preberem aktualne papirje, vsak dan je kar precej stvari za prebrati. Potem se začnejo različne aktivnosti ali kakšni nastopi. To je pa spet zelo različno, včasih jih je več, včasih manj. So tudi kakšna srečanja, ko ljudje želijo govoriti z mano, tudi predstavniki državnih institucij, sprejemanje tujih veleposlanikov, ali prejemanje akreditivov od tujih veleposlanikov, Skratka, lahko je zelo, zelo pestro. Ali pa kakšen obisk na terenu, v povezavi s kakšnim dogodkom ali s kakšno proslavo ali kaj drugega, kakšen razgovor, neka mešanica vsega tega.

Novinar: Protokola je ogromno. Vas to kdaj že utesnjuje?

Dr. Drnovšek: Protokola je seveda precej. Največ ga je ravno na tej funkciji. No, včasih mi je pravzaprav šel zelo na živce, če povem po domače. Potem ga nekako vzameš kot njuno zlo, se na to navadiš in to potem opraviš čim bolj rutinsko in se skušaš zaradi tega čim manj vznemirjati in jeziti, če tako rečem, ker navsezadnje drugega tako ne ostane. Je pa res, da so tukaj stvari bolj predpisane neki formi. Kar je običajno tudi drugod po svetu.

Novinar: Je pa treba biti zelo discipliniran verjetno?

Dr. Drnovšek: Vsekakor. Mislim, da je to nasploh potrebno. To je bilo potrebno že prej. Če si štirinajst let na vrhunskih funkcijah, tako kot sem jaz recimo od leta 1989 naprej, lahko v takem obdobju zdržiš samo z neko posebno disciplino, z nekim posebnim racionaliziranjem vseh dejavnosti, tudi s tem, da zasebno življenje postane zelo asketsko, lahko bi rekel zelo reducirano. Če pa na koncu poenostavim: pri meni se vse to zasebno življenje reducira na jutranje in večerne sprehode s kužkom Brodijem, vmes pa je vse v povezavi z delom, z aktivnostmi.

Novinar: Vi ste se za kandidaturo odločili relativno pozno, bom rekel tik pred volitvami. Nazadnje, ko ste gostovali na našem radiu ste prav tako dejal, da ne boste kandidiral, nakar so to vsi mediji povzeli, nakar ste si tudi vi osebno premislili. Razlogi, ki so vas vodili k temu, da ste se na koncu le odločil za kandidaturo in ali ti razlogi še vedno obstajajo.

Dr. Drnovšek: Odločitev je bila težka, to priznam in sem to takrat povedal. Pri vas sem rekel, tako kot sem takrat gledal na zadeve, da ne bi kandidiral in sem bil dejansko zelo blizu tej odločitvi. Velika dilema je bila, ali končati mandat predsednika vlade in v tem primeru bi potem tudi zapustil politiko, ker se mi ne bi zdelo več primerno še enkrat kandidirati za mandat predsednika vlade, že tako je bilo deset let vodenja vlade, potem bi bilo dvanajst, to bi se mi zdelo več kot dovolj. In v bistvu se je ta dilema vlekla, na koncu je pretehtalo to, da so ključne stvari bile opravljene; pogajanja z Evropsko unijo, tudi Nato, vse tisto, kar je bilo treba v tej zvezi narediti, spremeniti tudi ogromno zakonov, narediti veliko novih institucij. Skratka, glavno delo je bilo opravljeno in zdelo se mi je, da se bo začelo neko novo obdobje in da je to morda kljub vsemu primeren moment za preskok, za to, da bi tisto funkcijo zapustil in šel kandidirat na neko drugo funkcijo, kjer bi kljub vsemu lahko še naprej deloval in uporabil izkušnje, bila bi pa kljub vsemu druga funkcija. Če še vedno tako mislim? V glaven da. Včasih se mi zdi, da tudi morda ne. Včasih se mi zdi, da bi potem, ko sem tako dolgo vodil vlado, da bi bilo lažje, če ne bi bil tako blizu. Kljub vsemu sem še blizu tem dogajanjem, ampak vanje ne posegam več neposredno, kot predsednik države ne smem, če tako rečem. Včasih potem misliš: jaz bi pa to tako in tako naredil in ne tako, kot sedaj delajo, ali kaj podobnega. Morda se mi zato zdi preblizu. Po drugi strani pa mislim, da sem se na to že navadil in vzpostavljam potrebno distanco do dnevne politike. Navsezadnje sem se za to zavestno odločil in sem želel na nek način skočiti iz dneven politike, iz borbe recimo za politično moč, za stalno prerivanje. Sedaj se mi zdi, da je pravzaprav večkrat problem morda v drugih, ne pri meni, ker me še vedno vidijo v prejšnji funkciji, me tudi večkrat tako obravnavajo ali želijo od mene takšne odgovore. Zdi se mi, da gre za obojestransko prilagajanje in da se počasi navajamo na to.

Novinar: Poglejte, mi Slovenci veliko izkušenj s svojimi lastnimi predsedniki nimamo. Vi ste navsezadnje drugi predsednik republike, če upoštevamo, da je gospod Kučan bil izvoljen dvakrat zapored. Je to za vas prednost ali težava? Kajti vsiljujejo se primerjave.

Dr. Drnovšek: To je težko reči, ker nikoli ne vemo, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Vemo, kako je sedaj. Ta primerjava velja tudi za mojega naslednik v vladi, predsednik vlade ima težave s takšno primerjavo. In verjetno jih imam nekaj tudi jaz, ker so ljudje kljub vsemu navajeni; deset let je bil Kučan predsednik države in je imel nek svoj stil, način delovanja. Deset let sem bil predsednik vlade in sem tudi imel svoj način delovanja, tako da se je v obeh primerih najbrž v tem začetnem obdobju potrebno navaditi in to navajanje na nekaj drugega je verjetno sedaj težje, ker je bil prej samo en predhodnik in to tako dolgo, da bi se vmes lahko zvrstili štirje ali pet. Potem bi bile takšne spremembe že normalne, tudi različni načini delovanja. Morda je res zato malo težje pri nas.

Novinar: Tako govorimo recimo o primerjavah s predsednikom Kučanom, kajti druge primerjave navsezadnje nimamo. Se marsikje komu utrne misel, češ da se v primerjavi z njim premalo pojavljate v medijih. Je temu kriva, ne vem, premajhna pozornost medijev, vaš osebni stil. Glede na to, da imate spletne strani, kjer poročajo o vašem delu, so polne, se pravi veliko dogodkov je.

Dr. Drnovšek: Res je, včasih mi pravijo, da se manj pojavljam v medijih. Izpade, kot da sem manj aktiven, ker v medijih teh aktivnosti ni. Ugotavljam, da pravzaprav včasih s temi aktivnostmi res težko pridem v medije. Razloge zato skušam nekako sam razčleniti. Dogodkov je zelo veliko. Kot ste sami rekli, če pogledate mojo spletno stran, kjer se objavljajo vsi glavni dogodki, jih je veliko. Ampak ne pridejo v nekatere medije, sploh ne. To je vprašanje posebne analize, zakaj je temu tako, morda se bo spremenilo. Jaz poskušam to večkrat zaobiti in imeti pravzaprav čim več neposrednih stikov z ljudmi. Tudi današnji razgovor je priložnost in ne vem, morda medije bolj zanimajo druge zadeve, tista dnevna politika, čeprav gre kljub vsemu pri aktivnostih predsednika države navsezadnje tudi za institucije, s tem se na nek način kaže tudi pozornost do države, ki jo predstavljaš. Meni ni do tega, da bi se sam želel izpostavljati v medijih; če je preveč tega, ni dobro, če je tega premalo, pa zaradi funkcije, zaradi države ni v redu. Upam, da se bo prava mera vzpostavila.

Novinar: Morda še eno vprašanje preden, narediva kratek odmor z glasbo. Upam da niste še preveč utrujeni?

Dr. Drnovšek: Ne.

Novinar: Poglejte, gospod Kučan in vi sta bila oba predsednika stranke. Vi največje parlamentarne stranke v Sloveniji. Gospod Kučan je zamrznil svoje članstvo v stranki, ko je prevzel predsedniški mandat. Kako je to z vami? Vi ste sestopili kot voditelj, prvi mož stranke.

Dr. Drnovšek: Kot predsednik Liberalno demokratske stranke sem izstopil po volitvah in tudi zamrznil članstvo v Liberalni demokraciji Slovenije. Kot že prej predsednik Kučan. Dejansko ne delujem v stranki in mislim, da je to najbližje funkciji, kot je opredeljena v naši ustavi. Čeprav je tudi tu nek paradoks, ker kandidiraš na listi stranke, stranka te kandidira in tisti moment, ko zmagaš, ne smeš imeti nič več s stranko. Ampak dobro, ta sistem ima morda tudi svoje minuse in pluse. Kljub vsemu se lahko umakneš iz strankarske politike in si lahko dejansko bolj objektiven in nevtralen in tudi ljudje te potem ne smejo percipirati, kot da vodiš neko politično skupino, ki je v borbi za oblast, ampak si izven tega in to se mi zdi, da je na koncu prav, da imamo neko institucijo ali človeka, ki lahko govori drugače.

Novinar: Prav. Jaz predlagam malce glasbe, toliko da se sprostimo po tehle prvih uvodnih minutah, potem pa se zopet slišimo. Poslušate četrto radijsko mrežo, ki jo danes oddajamo iz studia Radia Celje, gost v našem studiu je predsednik Republike Slovenije dr. Drnovšek. Gospod Drnovške, prej sva govorila tudi o vaših stikih s to dnevno politiko, štirinajst let ste bili premier Slovenije. Kar tako seveda te dnevne politike pa vseeno ni mogoče zapustit. Še obstajajo kakšni stiki, formalno seveda naj ne bi bili. Ampak verjetno imate kakšno svoje mišljenje o tem, kaj se dogaja. Konkretno mislim na vašega naslednika gospoda Ropa, ki ste mu nekako vladno ekipo prepustili na sredi mandata. Sedaj se obetajo določene spremembe v sestavi vladne ekipe, predvsem mislim pri tem na morebitno zamenjavo zunanjega ministra, pa kmetijskega. Kakšen je vaš pogled na ta dogajanja?

Dr. Drnovšek: Ravno v tem pravzaprav najtežje dajem mnenja. Predsednik vlade mora to sam oceniti in ugotoviti spremembe, da jih lahko spravi skozi parlament, ki jih mora potrditi. Pri nas imamo tak sistem, marsikje drugje je tako, da je dovolj, da sam predsednik vlade zamenja ministre. On mora tehtati eno in drugo, tudi koalicija se mora strinjati in mora najti boljše rešitve, kot so tiste, ki jih ima sedaj, to običajno ni tako enostavno. In običajno bo novi minister potreboval nekaj časa, da se vpelje in taka sprememba lahko pomeni tudi nek zastoj v delu ministrstva. Če je potem toliko boljše, potem to gre, moraš pa biti precej prepričan, da bo res toliko boljše. Gre za presojo predsednika vlade, ki bo moral to pretehtati in se na podlagi tega odločiti, ali ima zamenjave, ki bi bile boljše, ali ima dovolj podpore tudi v koaliciji, da to uresniči v državnem zboru.

Novinar: Poglejte, eden izmed vaših razlogov, ki ste ga omenili prej za kandidaturo za predsednika je bil tudi ta, da so bila do takrat, ko ste objavil kandidaturo, končana že vsa glavna pogajanja v zvezi z Evropsko unijo, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, oziroma v zvezo Nato. Ampak sedaj kaže, da Evropa le ne bo takšna, kot smo mi predvidevali takrat, ko smo se odločali zanjo. Kakšna bo? Bo to, ne vem, federacija, konfederacija ali kaj drugega.

Dr. Drnovšek: Ne bo se tako hitro spreminjala. Sedanja razprava o prihodnosti Evropske unije kaže, da je na eni strani kar nekaj zagovornikov poglobljene in hitrejše integracije, federacije. Po drugi strani pa je veliko takšnih, ki mislijo, da to ne gre in da niso pripravljeni odstopati več suverenosti svojih držav za to povezovanje. Zunanja politika je takšno področje, kjer se bodo članice Evropske unije težko dogovorile za enotnost, ali za to, da bi lahko preglasovale katerokoli državo, tako da sem prepričan, da bo tukaj ostal princip veta, oziroma popolnega soglasja vseh držav, da torej nihče ne more biti preglasovan. Takšni področji sta recimo tudi davčna in socialna politika. To je nekaj, za kar države zaenkrat niso pripravljene pristati, da bi jih popolnoma prepustile Uniji in da bi lahko bile preglasovane, kadar mislijo, da so njihovi vitalni interesi drugačni. Evropska unija se bo postopoma razvijala naprej in te spremembe, do katerih bo sedaj prišlo, ne bodo tako radikalne, da bi rekli, da bo to drugačna Evropska unija kot tista, za katero smo se odločali. Bo nekaj popravkov. Mislim, da bo predvsem ustava združila marsikaj, kar že sedaj velja, ni pa napisano v neki skupni ustavi, ampak je v večih pogodbah, ki so se postopno dopolnjevale. S tem naj bi bilo vse skupaj bolj pregledno, bolj razvidno tudi ljudem, včasih je vse izgledalo že zelo komplicirano. Nekaj popravkov, korakov naprej pa bo. Mislim, da je to tudi ednini možni način. Če bi se Evropska unija želela prehitro razvijat, integrirati še naprej, bi to najbrž povzročilo prehude napetosti. Nekatere države tega ne bi zdržale, če tako rečem, najbrž bi prišlo do odporov in bi najbrž pričelo pokati po šivih in v delovanju takšne unije bi prišlo do težav. Razvoj mora biti postopen, takšen, da ga lahko vsi nekako prebavijo, prenesejo. Navsezadnje, če se petnajst, po novem petindvajset držav odloča za skupno delovanje, to ni enostavna zadeva in tudi tiste spremembe, ki so, morajo biti dovolj premišljene in tudi sprejete s strani vseh, da so vsi prepričani v njih, drugače ne bi šlo.

Novinar: Pa se vam zdi, da bo Slovenija lahko obdržala svoj vpliv, moč odločanja v okviru petindvajseterice morda s komisarjem ali pa z rotacijo predsedovanja, če se bo to sploh ohranilo. So mehanizmi, ki to zagotavljajo?

Dr. Drnovšek: Vsekakor ne. Če se združujemo v Evropsko unijo to pomeni, da bomo morali upoštevati interese drugih. Da bi vsi drugi upoštevali samo naše interese, mi pa ne njihovih, to ne gre. Vedno bo potrebno iskati neke kompromise, neke skupne točke, vmesne rešitve, s katerimi bomo delno zadovoljni in tako naprej. Ali pa bomo enkrat bolj, drugič manj zadovoljni. To je edini način funkcioniranja. Koliko bomo uspešni ali pomembni pri skupnem odločanju, bo po moji oceni bolj odvisno od tega, kakšne argumente bomo imeli, kako jih bomo znali predstaviti, kako bomo znali pri drugih lobirati, se dogovarjati v skupinah s skupnimi interesi, kot pa od tega, koliko glasu imamo, ker ta ponder ni velik v samem glasovanju in bomo vedno morali dobiti podporo drugih, tako kot tudi drugi našo. Toliko, kolikor jaz poznam delovanje Evropske unije, je očitno, da tisti, ki zna povedati svoje, ki ima argumente, ki zna biti prepričevalen in ki ne gre v skrajnosti, da ga recimo obravnavajo kot nekoga, ki je resen, ki je konsistenten, ki se mu da zaupati, da ima tak človek lahko zelo velik vpliv. Navsezadnje, če je predstavnik neke države, potem njegov vpliv ni odvisen od velikosti države, ki jo zastopa.

Novinar: Kako lahko vi recimo kot predsednik republike vplivate, da Slovenija ohranja ali pa da pridobi vpliv?

Dr. Drnovšek: To bomo morali delati s skupnimi močmi. Veliko bo odvisno od vlade, ki bo recimo v operativnih zadevah, v izvršilni politiki delovala preko evropskih organov, preko naših parlamentarcev, ki bodo delovali preko Evropskega parlamenta. Seveda lahko vpliva tudi predsednik republike, predvsem pri kakšnih morda bolj strateških zadevah, pomembnejših zadevah, kjer bo zelo pomembno, kakšno težo ima na evropski sceni, koliko ga poznajo, koliko ga upoštevajo. In mislim, da se bo dalo tudi na tak način delovati. Je pa zelo pomembno, da se tudi med sabo znamo dogovoriti in nastopati skupno, da bi sorazmerno majhna država, kot je Slovenija, nastopala recimo z različnimi glasovi v Evropski uniji, bi bilo to zelo slabo, to bi naš vpliv izničilo. Menim, da je notranja koordinacija zelo pomembna.

Novinar: Pa že obstajajo načrti za to koordinacijo, se vam zdi, da smo tega sposobni?

Dr. Drnovšek: Rekel bi, da moramo biti sposobni, da tukaj ne sme biti prostora ne za prestiže, ne za druge zadeve. Če bo drugače, bo to zelo hitro razvidno in ne bomo dali ustreznega rezultata. To bo na vsak način potrebno in upam, da se tega vsi dovolj zavedamo že danes.

Novinar: Poglejte, v zadnjem času smo v zvezi s tem, o čemer sva govorila, priča vse močnejšim očitkom, da je naša država nekako premalo prepoznavna. Pojavil se je celo predlog za zamenjavo simbolov, ki ga jaz vidim nekje kot tisti ultimativni predlog za večjo prepoznavnost. Naša država preprosto nima nekega imidža. Ali lahko naštejete nekaj področij, na katerih bi Slovenija lahko izgradila svoj imidž? In kaj lahko vi kot predsednik države storite za prepoznavnost Slovenije?

Dr. Drnovšek: Prepričan sem, da se bo ta razpoznavnost povečala že s tem, ko bomo začeli delovati znotraj Evropske unije, tudi znotraj Nata. Drugače pa je to proces, ki traja nekaj časa. Navsezadnje je Slovenija zelo mlada država, dvanajst let in to nič ne pomeni v dolgi zgodovini evropskih držav. Se kar mi spomnimo sami nase. V šoli smo se učili o evropskih državah, prepričan sem, da ima marsikdo danes probleme, da bi naštel vse tiste države, ki so v Evropi nastale okoli leta devetdeset, v Vzhodni Evropi ali drugje. Skratka tiste, ki so se na novo pojavile, zlasti tiste, ki so sorazmerno majhne. Mislim, da je to proces, ki terja čas. Vem, da nas kvalificirana javnost že zelo dobro pozna, da smo recimo v političnih krogih zelo dobro poznani, da smo dobro poznani v strokovnih znanstvenih krogih, da pa nismo dobro poznani v tej široki javnosti. Ta široka javnost pa seveda spremlja dogodke preko svojih medijev. Kaj je zanimivo za njihove medije? Redko bo recimo zanimiva Slovenija. Običajno pridejo v medije slabe novice, kakšne katastrofe, vojne, atentati, takrat prideš v svetovne medije. Če pa imaš normalen, soliden, uravnotežen razvoj, pa to ni nekaj, o čemer bi se posebej poročalo. Zdi se mi, da ni treba pričakovat nekih spektakularnih prebojev v smislu, sedaj bomo pa naredili neko marketinško akcijo in po tem nas bodo vsi poznali. Rekel sem že, če bomo zmagali na svetovnem prvenstvu v nogometu, potem si nas bodo zapomnili, ker svetovno prvenstvo v nogometu vsi gledajo in si vsi zapomnijo zmagovalca. Športni prispevki so zelo pomembni. Lahko so tudi prispevki kulturnikov, umetnikov in drugih, vsi skupaj lahko zlagamo drobce mozaika in mislim, da bo ta razpoznavnost postopno večja in bo postala sestavni del Evrope in tudi neke skupne evropske vzgoje. To, kar bodo sedaj otroke učili v evropskih šolah, ker prej jih niso o nas nič učili.

Novinar: Ali tudi vi vidite svojo vlogo v tem mozaiku, bom rekel?

Dr. Drnovšek: Vsekakor predsednik države predstavlja državo, jo zastopa in ima pri tem posebno vlogo. Lahko nastopaš na različne načine. Eno so uradni obiski držav, ki jih ponavadi spremlja neka publiciteta, takrat se o tej državi govori, narediš kakšne intervjuje, po možnosti kakšen kulturni dogodek, gospodarstveniki večkrat spremljajo takšne obiske. To je en način delovanja. Drugo so pomembnejši mednarodni dogodki. Recimo srečanje Bush - Putin, to je našo razpoznavnost v svetu zelo dvignilo in še kakšen podoben dogodek bi jo tudi, tako da bomo skušali delovati v tej smeri, čeprav to ni enostavno in je konkurenca zelo velika. Takrat, ko smo v Sloveniji dobili srečanje Bush – Putin, so bili zelo razočarani Švicarji, Avstrijci, Finci, tisti, ki običajno kandidirajo za takšna srečanja. Tudi preko raznih nastopov v mednarodnih institucijah ali različnih govorov, tudi na tujih univerzah, intervjujev v tujih medijih. To so načini, kako lahko predsednik države nastopa in s tem da nek pomemben prispevek k prepoznavnosti.

Novinar: Veliko pa je seveda odvisno tudi od nas samih, a ne. Poglejte, v vašem slavnostnem govoru na proslavi Dneva državnosti ste dejali, da smo v dvanajstih letih obstoja samostojne Slovenije poskušali državo narediti boljšo. Sedaj pa ji moramo vdihniti dušo, to so bile vaše besede. Je bila torej naša država dvanajst let brez duše?

Dr. Drnovšek: Želel sem povedati, da je bilo na začetku, če se spomnimo osamosvojitve, dramatično. Morali smo narediti novo državo, si jo izboriti, izboriti njeno priznanje v svetu. Takrat smo zamenjali politični, gospodarski, pravni sistem in to je bila neka ogromna količina dela in bili smo zavzeti, povsem okupirani s to aktivnostjo. Tako da se mi danes zdi, da smo glavno dosegli, se tudi umestili v Evropsko unijo, Nato, smo priznana država, trdna, ne skrbi nas več za neko eksistenco. Dolga leta smo kljub vsemu bili na robu nestabilne Jugovzhodne Evrope in smo kljub vsemu imeli slabe občutke. Sedaj je vse to mimo. Imamo trden položaj in se lahko malo ustavimo in se tudi vprašamo, pogledamo, pogovorimo med sabo, ali smo se postavili dobro. Kaj je sedaj tista fina obdelava, ki jo moramo narediti zato, da bi ta država, da bi te institucije res delovale tako, da je za nas najbolje, za medsebojne odnose, za naše življenje in da bi se seveda tudi vprašali, ali smo ob tem zadovoljni, ali imamo vzpostavljen nek sistem vrednot, ali niso to neke prazne institucije, zakoni, ki so zakoni, ampak če jih ne spremljajo naši resnični odnosi, naša resnična prizadevanja, potem so zakoni, institucije lahko prazni in ne dajejo rezultatov. Mislim, da bomo morali kar precej delati na vrednotah, vrednostnem sistemu, na naših medsebojnih odnosih, na čim večji strpnosti v našem delovanju, sobivanju. Zdi se mi, da rabimo čim več pozitivnosti, na nek način samozavesti. Včasih smo kar preveč kritični sami do sebe, če pogledamo naše medije, in se morda včasih podcenjujemo, mislimo, kako je drugje boljše. Ampak resnica je, da ni. Po eni strani rabimo samozavest, ne pretirano, ampak tisto zdravo, tisto, ki je osnova za elan, da gremo naprej, da smo motivirani, da vemo, da lahko, če hočemo, da zmoremo, da nismo nič slabši od drugih, lahko smo boljši in da smo čim bolj pozitivni v naših medsebojnih odnosih. To je tisto, kar sem želel povedati z dušo.

Novinar: Kaj lahko predsednik republike naredi potem, da nekje vdahne tudi na svoj način dušo?

Dr. Drnovšek: S svojimi besedami, s svojim delovanjem, včasih s svojimi opozorili, s pogovori z različnimi skupinami ljudi, z državljani, morda tudi z odpiranjem nekaterih vprašanj, da se jih zavemo, da o njih naredimo razmislek, se včasih morda zaustavimo in skušamo najti prave odgovore. Mislim, da je to lahko celo glavna vloga, glavni prispevek predsednika. Nekatere delitve, ki so se nekako ves čas vlekle še iz preteklosti, se mi zdi, da bomo morali počasi preseči. Kot predsednik države bom poskušal narediti vse, kar je možno, da bi prišlo do neke, kot pravimo sprave, pa ne na papirju. Za to niti ni dovolj deklaracija, neko stališče parlamenta ali kogarkoli, ampak v dejanskih odnosih. Mislim, da velika večina Slovencev in Slovenk tako tudi misli, si to tudi želi.

Novinar: Poglejte, pred dnevi je prvak Socialdemokratske stranke oziroma socialdemokrat Janez Janša ob proslavi dneva državnosti dejal, da bi tudi Slovenija po zgledu Evropske unije morala ustanoviti svojo konvencijo o prihodnosti. Se s to zamislijo strinjate, bi bili pripravljeni sodelovati v takšni konvenciji?

Dr. Drnovšek: Tudi sam sem razmišljal o tem, da bi napravil nek razmislek o prihodnosti. Kako angažirati naš potencial, ljudi, ki jih imamo, ljudi, ki nekaj vedo, ki razmišljajo in kako pravzaprav delovati naprej. To, kar predlaga gospod Janša, je ena izmed možnosti, ki je bolj institucionalizirana. Ob mojem razmišljanju sem se malo bal, da bi to izpadlo preveč formalno, ker imamo že sedaj veliko formalnih institucij, v katerih se dogajajo formalni sestanki in tako naprej, pa morda učinek ni najboljši. Morda tudi oblika ne. To, kar sem začel sam delati je, da imam zelo veliko neformalnih pogovorov z našimi znanstveniki, ki vedo, ki razmišljajo, ki nekaj predstavljajo pri nas, ki so že do sedaj resnično nekaj prispevali, z vseh smeri, z vseh političnih vetrov, različnih prepričanj, različnih ver in skušam v takšnih neformalnih razgovorih odpirati te teme. Teme slovenske identitete, naše vloge v svetu, kakšne so naše usmeritve. Po eni strani zagotoviti čim boljšo eksistenco v mednarodnem okolju, po drugi strani pa, kako se notranje čim bolje urediti, kako čim bolje urediti naše odnose. Zaenkrat skušam delovati na ta način, razmišljam pa tudi sam, ali bi kot predsednik države vpeljal stalne oblike ali skupine za tovrsten razmislek. Tisto, kar me je še najbolj odvračalo od tega je, da potem izpade, če recimo povabim deset ali dvajset ali več ljudi k takšnemu razmišljanju, da potem to izpade kot nek zaprt krog. Kaj pa tisti, ki niso povabljeni, pa bi tudi lahko bili? In potem je to morda preveč zaprto v neko skupino. Imamo pa še precej več ljudi, ki jih je potrebno pritegniti v tak razmislek, v neko takšno delovanje. In izzivov v svetu je veliko in jih bo. Do sedaj smo lahko rekli: naš cilj je priti čim prej v Evropsko unijo in zvezo Nato in to je bilo res. Sedaj pa smo tukaj in sedaj bo treba naprej, skupaj z njimi. Problemov je veliko. O njih sem tudi govoril v tem svojem govoru, veliko je problemov v svetu, napetosti, socialnih razlik, okoljskih problemov. Kako vse to uskladiti z gospodarsko učinkovitostjo, to reševati, pa ne izgubiti gospodarske učinkovitosti? Veliko je tega, o čemer je treba razmišljati, delati stalno naprej.

Novinar: Prav. Jaz predlagam sedaj malo glasbe, potem pa bova odprla telefone za poslušalce četrte radije mreže, kjer bodo lahko doktorja Drnovška vprašali tisto, kar želijo. Dejal sem, da bomo odprli telefone za poslušalce četrte radijske mreže. Naj povem telefonski številki v studiu radia Celje sta 03 za omrežno skupno Celje, 49 00 880 in 49 00 881. Takole poslušate četro radijsko mrežo, ki jo danes oddajamo iz studia Radia Celje. gost v našem studiu je predsednik države, predsednik Republike Slovenije doktor Dr. Drnovšek. Odprli smo telefone. še enkrat naj povem da sta telefonski številki v studiu Radia Celje 03 omrežna skupina Celje 49 00 880 in 49 00 881. Mislim pa, da smo že prejeli prvi telefonski klic. Dober dan. Pozdravljeni, kdo je z nami?

Poslušalec Jože: Iz Rogaške Slatine kličem. Najprej pozdravim gospoda predsednika, pa tudi vas ostale. Imel bi pa eno vprašanje za gospoda predsednika. Namreč vsak narod še posebej, če ima eno samostojnost, si želi in je ponosen, če ima urejeno vojsko, policijo in sodstvo. Gospoda predsednika vprašam, kaj misli o našem sodstvu? Meni se zdi, da že čisto navadni občan se nekako posmehuje določenim odločitvam in ni neke sigurnosti v našem sodstvu za državljane in tudi ne nekega ponosa. To kar se lahko v našem sodstvu dogaja, mislim na velike kršitelje in pa vse poneverbe in pač kar tega je. Kaj misli o našem sodstvu ali je to v redu?

Novinar: Se pravi problemi v sodstvu. Mnenje doktorja Drnovška o našem sodstvu.

Dr. Drnovšek: Hvala za pozdrave in za vprašanje. Sodstvo je v zadnjem času res kar precej izpostavljeno. Nekako je sovpadlo nekaj odmevnih primerov, kjer ni bilo nekega zaključka, kot so ga ljudje pričakovali. Toliko, kot sem se o tem pogovarjal z ljudmi iz sodstva, iz pravosodja in sam razmišljal, se mi zdi, da je pravzaprav več vzrokov sovpadanja. Po eni strani bo najbrž potrebno res še enkrat vse preveriti, tudi zakonodajo in odpraviti nekatere luknje, ki so in ki jih zaenkrat očitno lahko izkoriščajo spretni odvetniki, ki so očitno bolje pripravljeni, kot pa včasih policija in tožilci in očitno bosta tudi policija in tožilci morali računati na to. Morda niso toliko računali v tej fazi, morda imajo sedaj kljub vsemu neke drugačne razmere, imajo opravka na drugi strani z bolj učinkovito obrambo, odvetniki, ki se dobro znajdejo. Tako policija kot tožilci se bodo skratka morali bolje pripraviti, bolje pripraviti svoja stališča, svoje zahteve, bolje argumentirati in dokumentirati. To je en razlog, na katerega so me opozorili. Drugi je, da je samo sodstvo bilo vzpostavljeno v okviru novih razmer. Veliko govorimo o sodnih zaostankih, ki jih je treba še odpraviti. Napori so, vidim, da se trudijo na Vrhovnem sodišču, tudi sicer po sodiščih, ampak rezultati bodo morali še priti. Ne vem, če nam je v tolažbo, da imajo sicer marsikje drugje takšne težave s pravosodjem. Dovolj je že, da pogledamo sosednjo Italijo ali še kam, kjer imajo še precej hujše težave, Belgija, tudi v Evropski uniji niso čisto imuni. Ampak to se da rešiti resnično samo znotraj pravosodja, s tem, da so vsi, ki tam sodelujejo, resnično na čim višjem nivoju, da so motivirani, da želijo dobro delati. Skratka, da ne bo vedno samo ena stran zmagala, kot se to v zadnjem času dogaja. Sodniki pa morajo upoštevati, morajo biti prepričani, da je obdolženec kriv. Najslabše je, da bi obtožili nekoga, ki je nedolžen. To pa tudi moramo upoštevati, da se včasih kar preveč najavlja, da je nekdo kriv, morda tudi skozi medije, morda tudi sama policija, tožilci, potem pa ni dovolj dokazov. Sodniki ne morejo nekoga obsoditi, ker že vsi pričakujejo, da ga bodo. Skratka, več je razlogov. Se pa zelo strinjam s poslušalcem, da je pravosodje izjemno pomembno, izjemno občutljivo, da ljudje moramo zaupati vanj in da je tukaj potrebno res z veliko zavzetostjo narediti vse, da bi bile stvari boljše.

Novinar: Še eno poslušalko imamo tudi na liniji. Dober dan želim.

Poslušalka Marjana: Dober dan želim. Kličem iz Hudega kota. Pozdravljeni gospod predsednik Drnovšek. Gospod Drnovšek, nekam se izmikate vprašanju, ki vam ga je zastavil prejšnji poslušalec. Kajti tudi jaz imam mnenje, da je naša policija že v posmeh naše države, ne v ponos, gospod predsednik. In prosim, če odgovorite natančno na vprašanje. Na svidenje.

Novinar: Na svidenje.

Dr. Drnovšek: Tudi jaz vas lepo pozdravljam. Mislim, da sem odgovoril tudi na to vprašanje. In tudi povedal seveda, da morajo tako policija kot tožilci dobro pripraviti svoje predloge pred sodišči, skratka opraviti svoje delo, drugače ne morejo priti mimo odvetnikov, mimo sodišč. Posploševati ne moremo. Tudi ne moremo metati vseh v en koš. Je pa prav, da ste nezadovoljni, da smo nezadovoljni. Navsezadnje, to je pritisk javnosti na policijo, na tožilce, na sodnike, da resnično naredijo tisto, kar lahko naredijo in da se zavedajo, da morajo ljudje, državljani imeti občutek, da pravosodje deluje, da deluje pravično, da je to temelj našega nekega skupnega življenja in delovanja. Ker če ne verjamejo v to, potem so temelji vsega zelo zelo slabi in se lahko zgodi marsikaj slabega.

Novinar: Mislim da imamo še tretjega poslušalca ali poslušalko. Zadnji klic, ki ga bomo sprejeli danes. Halo, se slišimo. Poslušalka iz okolice Grobelnega.

Poslušalka Olga: Jaz bi pa vprašala samo to gospoda. Zanima me namreč to, jaz se ga spomnim par let nazaj, ko je bil na Radiu Šmarje. Takrat je bilo rečeno, kako bo poskrbel za ta sloj, ki so bolni ljudje, ki so ne po svoji krivdi ob službe, tako rekoč brez dohodka. In na primer jaz imam dvajset let službe, sedaj nima nič. Ostala sem z majhno punčko, brez vsakega dohodka in po teh kriterijih, ki so trenutno v Sloveniji tako na sociali, kot bilo kje drugje, če kam greš. Greš na socialno ti reče, časi so takšni, da se je potrebno znajti, nimaš dobesedno nič in si izpostavljen na voljo tako rekoč vsemu hudemu. Me zanima, kaj misli gospod predsednik o tem, glede na to, da se po domače rečeno dobesedno svinjarije dogajajo, da če človek pusti dvajset let življenja v eni firmi, pa ostane brez vsega.

Novinar: Prav hvala lepa gospa Olga.

Dr. Drnovšek: Lepo vas pozdravljam in vas seveda razumem v vaši nesreči in nezadovoljstvu. Zelo težka so vsa takšna vprašanja, vsi takšni problemi, tako z vidika predsednika vlade ali kogarkoli. Veliko je odvisno od vseh nas, od institucij, vseh ljudi, uradnikov. Ena izmed stvari, na katero skušam zelo opozarjati in o njej govoriti je, da moramo dejansko biti vsi čim bolj človeški. Tako v teh institucija, kod kjerkoli drugje. Ne moremo se obnašati na način, kot da nam je vseeno do sodržavljanov, do tistih, ki so v stiski. Res je, da so sredstva omejena. Država namenja za različne socialne programe, vemo kakšni so, veliko ljudi je vanje vključenih, veliko problemov se rešuje. Hkrati pa vemo, da ne vsi in da bo potrebno pri tem še več narediti. Ob tem bom poskušal delati naprej to, kar je možno s tega položaja, opozarjati, da se zavemo, da so lahko to zelo hude situacije in stiske in da nam ni vseeno pri tem. Tistim, ki trenutno niso v stiski, ne sme biti vseeno za tiste, ki so. To je pravzaprav edini način, da postopno le razrešimo veliko večino ali vse težke situacije, ki jih imamo v državi.

Novinar: Poglejte gospod Drnovšek, sedaj bova počasi zaključila z najinim druženjem. Čas se bliža šesti uri zvečer, zato morda samo še dve vprašanji. Bliža se čas dopustov. Odhajate tudi vi na dopust. Kam boste šli?

Dr. Drnovšek: Tako hitro se še ne bliža. Moramo še nekaj opraviti, moramo še nekaj preživeti. Če vam po pravici povem, še nima povsem točno opredeljenega dopusta. Mislim, da bom šel na dopust v avgustu in ga bom poskušal preživeti na naših lokacijah, tako kot običajno, skupaj z Brodijem. Upam, da ne bo pretirano vroče.

Novinar: Se lahko sprostite na dopustu od vseh obveznosti?

Dr. Drnovšek: V tem je pravzaprav namen dopusta. To poskušam. Če povem po pravici, včasih je težko. Zato včasih grem, recimo večkrat v prejšnjih letih sem šel na dopust ali del dopusta na avstrijsko Koroško, ker ni daleč, sem bolj v miru, me ne pozna vsak. Zelo prijazno se je srečevati z ljudmi, ampak kljub vsemu, včasih pa rabiš en teden ali deset dni ali dva tedna, da popolnoma izključiš in ko se vrneš, se vrneš bolj svež. Običajno poskušam malo skombinirati dopust, nekaj pri nas doma, nekaj pa v tujini.

Novinar: Sedaj pa še skok v malo daljšo prihodnost. Kaj boste počeli potem, ko se vam bo iztekel tale predsedniški mandat, ki ste ga šele dobro začeli. Boste ponovno kandidirali, se boste vrnili v strankarsko politiko ali se mogoče vidite, ne vem, v Bruslju, New Yorku.

Dr. Drnovšek: To je pa že kar zelo daljna prihodnost in nimam izdelanih načrtov, res ne. To bomo še videli. Nisem pa prepričan, zelo bi se moral še prepričevati o tem, da bi se odločil še za kakšen politični mandat. Ta misel me sedaj ne motivira, da bi zaradi tega to delal. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Novinar: Gospod Drnovšek najlepša hvala za vaš obisk v studiu. Vam poslušalcem in poslušalkam pa hvala za pozornost in lep pozdrav.

Dr. Drnovšek: Hvala tudi vam in lep pozdrav poslušalkam in poslušalcem.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani