arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Slavnostna vročitev odlikovanj (Ljubljana, 25.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Slovenski politološki dnevi

Portorož, 05/29/2003  |  govor


Klikni za povečavo Predsednik republike Slovenije dr. Janez Drnovšek se je danes udeležil otvoritve Slovenskih politoloških dnevov, ki bodo na temo Globalizacija in vloga manjših držav do 31. maja potekali v Portorožu. V uvodnem nagovoru udeležencem je predsednik o vlogi Slovenije v procesih globalizacije dejal, da se kot politik dnevno srečuje z izzivi in vplivi globalizacije na manjšo državo.
Govor v celoti (avtoriziran zapis):



Hvala za povabilo na vaš posvet, vesel sem, da sem danes tukaj z vami. Rad bi vam čestital za že vzpostavljeno tradicijo organizacije vsakoletnih Politoloških dnevov. Mislim, da gre za pomembno srečanje in današnja tema je zelo pomembna, pomembna za vse nas, Slovence in ves svet. Dovolite mi, da izrazim nekaj misli. Sami ste strokovnjaki s tega področja in ste v svojih analizah šli marsikje globlje. Sam politik se vsakodnevno srečujem z izzivi, ki jih postavlja globalizacija pred manjšo državo, kot je Slovenija. Pričakovanja in učinki globalizacije so znani. Na gospodarskem področju so bila pričakovanja v procesu globalizacije velika in nekaj časa je kazalo, da bodo izpolnjena.

V zadnjem času pa analitiki ugotavljajo, da pozitivna pričakovanja niso bila v celoti izpolnjena. Svetovna trgovina v zadnjih letih je v nekakšnem zastoju, mednarodna delitev je tako nepovratno daleč, da ne more iti nazaj. Dinamika rasti svetovne trgovine je bistveno manjša kot v prejšnjih obdobjih. Gospodarska rast se je v veliki meri ustavila, veliko globalnih podjetij je naletelo na številne težave, veliko mulitinacionalk je manj uspešnih, kot so bila pričakovanja. Svetovna distribucija dobrin gre v smeri povečevanja razlik, svetovne razlike med bogatimi in revnimi so mnogo večje kot pred pol stoletja. Globalizacija prinaša številne druge probleme, kot so vprašanja varovanja okolja in atmosfere pred številnimi neugodnimi vplivi gospodarskega razvoja. Svetovna gibanja, ki se imenujejo protiglobalstična ves čas opozarjajo na vprašanje svetovne revščine,na razlike med bogatimi in revnimi na vprašanja okolja in na civilizacijske konflikte, ki nastajajo v vse bolj globaliziranem svetu. Slika pa vendarle ni črno-bela, učinki globalizacije so mešani. Kazalci kažejo, da so tiste države, ki so se bolj odpirale, dosegale večjo rast, kot zaprte države. V 90 letih kažejo podatki, da so najbolj razvite države rasle s stopnjo rasti 2 %. Poznamo pa primere držav, kot so Kitajska, Mehika, Brazilija, Indija, kjer so beležili 5% stopnjo rasti, nad nivojem razvitih držav, in to zaradi njihove politike vključevanja v svetovno trgovino, v WTO. Ta podatek kljub vsemu kaže, da odpiranje svetovni trgovini daje pozitivne učinke, da pa v celoti gospodarski razvoj v svetu in svetovne krize zadnjih štirih, petih let kažejo morda , da multilateralna akcija, sodelovanje držav na svetovnem nivoju ni bilo dovolj učinkovito, da bi zajezilo negativne učinke globalizacije. Če gre globalizacija naprej s svojimi trendi v gospodarstvu, brez dodatnega napora in odgovora svetovnih politik, se utegne celotno svetovno gospodarstvo in politika znajti v še večjih težavah. Dogodki v zadnjem času kažejo, da politični problemi lahko vplivajo na svetovna gospodarska gibanja – razlike med ZDA in Evropo negativno vplivajo tudi na gospodarska gibanja in na to, kako se svet sooča s problemi. Ponekod se kažejo celo znaki vračanja v politiko nacionalne države tudi na gospodarskem področju, do uvajanja nekaterih novih, včasih tudi nevidnih trgovinskih omejitev in to je vsekakor precej nepričakovan pojav za številne zagovornike proste trgovine.

Vprašanje, ki se pojavlja je, kako se soočiti z glavnimi problemi globalizacije. Edini odgovor, ki ga lahko najdemo, je skupna akcija vseh držav sveta. Izoliranje na omenjene procese in pojave ni možen odgovor. Številni primeri kažejo, da se ni mogoče izolirati pred negativnimi učinki globalizacije. Pred okoljskimi učinki se ni moč izolirati, tudi pred negativnimi gospodarskimi učinki se je možno zaščititi le do določene mere. Ob krizah v 90 letih, mehiški in azijski krizi, se je pokazalo, da so tiste države, ki so se prosto prepustile prosti trgovini in zlasti finančni liberalizaciji, doživele hude gospodarske in socialne pretrese. Tiste države, ki so vgradile nekatere amortizerje v sistem gospodarske politike, so jo odnesle bolje, tudi Slovenija. Slovenija je iz kriz 90 let izšla sorazmerno zelo dobro, brez dodatnih negativnih posledic.

Lahko bi rekel, da je multilateralnost na gospodarskem področju v krizi. Institucije, kot so IMF, Svetovna banka, dajejo delne odgovore, vendar nezadostne. Gospodarsko najbolj razvite države z vedno večjimi težavami koordinirajo svoje politike, na kar vplivajo tudi politični dejavniki. Poizkus izoliranja iz teh učinkov v celoti ni mogoč in odgovor je lahko samo večje koordiniranje in sodelovanje med vsemi svetovnimi akterji. V tem odgovoru na pozive globalizacije ima EU drugačen koncept in pristop kot ZDA. Evropa daje večji poudarek vzdržnemu razvoju, delovanju okolja, socialno vzdržni državi in socialnemu ravnotežju in zmanjševanju marginalizacije v svojem prostoru. Tudi na svetovnem nivoju je EU bolj aktivna in angažirana v iskanju odgovorov na glavne globalistične izzive. ZDA niso podpisale Kyotskega sporazuma in glavni problem v zadnjem času za marsikoga je vprašanje, ali ne postajajo ZDA preveč unilateralne. Postavlja se vprašanja ali je ameriški unilateralizem lahko odgovor na izzive globalizacije vsaj za ZDA, če že za svet ne more biti. ZDA gradijo naprej na svoji veliki tehnološki in vojaški premoči. Koncept, ki se je v zadnjem času v ZDA uveljavil, je koncept na nek način poskusa branjenja ameriških nacionalnih interesov v tem globalnem svetu, na podlagi te velike vojaške in tehnološke moči. Skratka poskusa na nek način ustvariti neke mehanizme, neko pregrado med ZDA in pa med ostalim svetom. Morda v pričakovanju, da bo nadaljnji hiter tehnološki razvoj bo morda še povečeval ameriško prednost pred drugimi državami in ustvarjal nove možnosti posebnega ameriškega sistema v okviru celotnega svetovnega sistema in tudi ustrezne obrambe pred različnimi možnimi nevarnostmi. Vključno s terorizmom, ki je, po mojem mnenju, ena izmed posledic globalnih nesorazmerij in tenzij. Veliko vprašanje je, ali ima takšen koncept, torej koncept unilateralizma, možnosti za uspeh. Jaz sem globoko prepričan, da se tudi ZDA, tudi ob še hitrejšem prehodnem tehnološkem razvoju, ne morejo zadostno izolirati v tem obrambnem smislu in zadostno zavarovati pred nevarnostmi svetovnih razlik, nesorazmerij in napetosti in da takšna politika, enostranska politika ne bi pripeljala do želenih rezultatov niti ZDA, kaj šele za ves ostali svet. In da ZDA enostavno se morajo vračati v multilateralizem, če želijo nadaljevati svoj uspešni razvoj.

Navsezadnje, na gospodarskem področju so bile ZDA glavni promotor gospodarskega razvoja, svetovne trgovine in vračanje v unilateralizem, ki ga v zadnjem času zasledimo pri ZDA, tudi s tega vidika nekako ni smiseln odgovor. Pomeni vračanje v nekaj, kar bo negativno udarilo tudi ameriško gospodarstvo, navsezadnje tudi njeno tehnologijo in njihov standard.

Evropa, evropski in ameriški model seveda imata veliko skupnega, zadnje čase pa so se razlike med njima, razlike med obema konceptoma močno povečale. Vendar če bi bil evropski odgovor na ameriški unilateralizem sedaj podoben, podobno unilateralen, ali obramben in bi šel v smeri krepitve Evrope ali grajenja združene Evrope kot odgovor na ameriški unilateralizem, bi bilo to seveda spet zelo slabo za ves svet, tudi za Evropo.

Svet ima možnosti, da preživi in da najde odgovore na izzive globalizacije samo v primeru, če bosta ZDA in Evropa znali ohraniti in povečati svoje sodelovanje pri reševanju glavnih svetovnih problemov. Tudi ob sedanjih trans-atlantskih težavah in napetostih, je odgovor za Evropejce in Američane odgovor, da se vrnejo k multilaterizumu.Po iraški krizi se zdi, da se zavedanje o brezperspektivnosti takšnega različnega razvoja na obeh straneh krepi. Na obeh straneh Atlantika vidimo prizadevanja, da bi se zmanjšala škoda, ki je nastala po iraški krizi. Ta škoda ni majhna in njene posledice ne bo možno kar čez noč odpraviti.

Veliko vprašanje je, ko večkrat ZDA očitamo njihovo premajhno angažiranje pri vprašanjih kot je svetovna revščina in varovanje okolje, je ali sistem lahko proizvede drugačne, bolj altruistične politike? Verjetno inštitucije sistema težko bistveno spremenijo svoje funkcioniranje in začnejo bistveno drugačno politiko. Dejstvo je, da zavest o soodvisnosti v tem svetu, v ZDA ni prisotna nič manj kot v Evropi. Neko konstantno prizadevanje za zviševanje zavesti o soodvisnosti in pritisk javnosti, večje angažiranje o svetovnih problemih bi lahko dalo večje učinke. V tem kontekstu vidim protiglobalizacijska gibanja, razen ekstremnih oblik v katerih se včasih izražajo, kot pozitiven pritisk civilne družbe na okostenele inštucije – državne in multinacionalne – po večji učinkovitosti in iskanju boljših rešitev.

Tu je še vloga multinacionalk, neodvisnega "biznisa", ki obvladujejo svetovna gibanja. Tudi v multinacionalkah bo s pritiskom javnosti in držav in z notranjim zavedanjem znotraj multinacionalk o soodvisnosti prišlo do sprememb v njihovem gospodarskem razvoju in prioritetah. Lansko poletje sem sodeloval na seminarju, na katerem so bili prisotni nekateri svetovni politiki, kulturniki in predstavniki velikih multinacionalk in opogumilo me je spoznanje, da prav slednji vse bolj razmišljajo o negativnih vplivih globalizacije, kot so vplivi na okolje, vzdrževanje socialne pravičnosti....

Kakšna je vloga manjših držav v takšnem svetu? Vključujemo se v evropski model, ki je za nas bolj sprejemljiv, večji poudarek EU daje na trajnostnem in ekološkem razvoju, vendar težave obstajajo. Skupna kmetijska politika denimo povzroča silne težave tretjemu svetu. Slovenija kot manjša država se vključuje v mulitnacionalne institucije, ki so relevantne, sem sodi tako EU kot NATO. Znotraj takšnega sveta je pomembno delovanje Slovenije v okviru regionalnih povezav, posebno vlogo naše države vidim zlasti v povezovanju z državami JV Evrope. Manjša država z vključevanjem v integracije maksimira svoje interese in se v mednarodnih institucijah uveljavlja nesorazmerno glede na svojo moč, večji vpliv.

Pri opozarjanju na ta vprašanja igra pomembno vlogo civilna družba, stroka in vaš prispevek, ki ga boste dali na Slovenskih politoloških dnevih, bo prispeval k razreševanju teh problemov. Želim vam uspešno delo in uspešen dialog.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani