arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
S hrvaškim predsednikom Mesićem (Zagreb, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi






Pogovor s predsednikom dr. Janezom Drnovškom v oddaji Izzivi na TV Slovenija

Ljubljana, 02/06/2006  |  intervju


S predsednikom dr. Janezom Drnovškom se je pogovarjala urednica zunanjepolitičnih oddaj Blanka Doberšek.
TV Slovenija 1, 06.02.2006, oddaja Izzivi ob 20.00 uri
ikona videoPosnetek pogovora s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom - TV Slovenija 1, 06.02.2006, oddaja Izzivi ob 20.00 uri (na strežniku RTV SLO)


  • Voditeljica: Dober večer, spoštovane gledalke in gledalci. Pozdravljeni v letošnji že četrti oddaji Izzivov, posebni, saj v njej prvič gostimo predsednika Slovenije, dr. Janeza Drnovška. Pozdravljeni, g. predsednik!
dr. Janez Drnovšek (predsednik Republike Slovenije): Dober večer.
  • Voditeljica Blanka Doberšek: V novoletni čestitki ste zapisali, da bo leto 2006 leto spreminjanj in zorenj. In sprememb ste nam do zdaj natrosili kar veliko in najbolje je, da najprej obnovimo vaše pobude in predloge, ki ste jih od septembra lani pošiljali v javnost.


(krajši film s komentarjem - novinarka Polona Fijavž: Ko je predsednik Drnovšek septembra lani na novinarski konferenci pred odhodom na vrh OZN zastavil retorično vprašanje: ali smo danes lahko zadovoljni s stanjem človeštva in si odgovoril, da ne, je zbudil le rahlo začudenje. Ko je dober mesec kasneje predstavil pobudo za rešitev političnega vprašanja Kosova, za katerega se je zavzel zelo odločno in jo posredoval mednarodni skupnosti, se je izkazalo, da se predsednik, kot smo ga poznali, spreminja.

dr. Drnovšek: Ugotavljam, da nihče ne upa reči bobu bob. Da vsi hodijo kot maček okrog vrele kaše.

Fijavž: Vpletanje v zunanjo politiko mu je zameril zunanji minister. Predsednikovi prej redki nastopi v javnosti pa so se kar vrstili. Na tiskovkah je dejal, da je Evropska unija v krizi. Da so subvencije za evropske krave višje od celodnevnega zaslužka ljudi v tretjem svetu. Da je britanska kraljica največja prejemnica evropskih sredstev. Da je širitev unije nujna, finančni predlog Britancev pa označil za gnili kompromis. Izjave, ki jih s sveta visoke politike predsednikov nismo vajeni.

dr. Drnovšek: Ker nekako prevladuje skepticizem. Češ, saj se ne da nič narediti, saj se ne da nič prebiti. Meni se pa to zdi narobe.

Fijavž: Predsednik se je oglasil tudi v zvezi s Hrvaško in se v nasprotju z vlado zavzel za arbitražo. Na notranje politične razmere in težave se je ob številnih obiskih po Sloveniji odzval bolj pragmatično. V pismih predsedniku vlade, državnega zbora in parlamentarnih strank je o izbrisanih zavzel zelo načelno stališče. Sedite skupaj in poskušajte najti rešitev. Hkrati pa predlog vladnega ustavnega zakona označil za sprejemljivo osnovo. V pismu Janši se je zavzel za delo za delavce Feroterma, pa za ustanovitev posebne institucije, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami. Pisal je županji Pirana, da Sečovelj res ne gre izkoristiti za igrišče za golf. O napovedanih vladnih reformah je menil, da ne gre bremena nalagati na ramena najšibkejših slojev in pozval k dogovorom s sindikati. Nato je napovedal še obširno humanitarno akcijo Za Darfur. Zanjo uspešno lobiral pri Združenih narodih in svetovnih voditeljih in spisal predlog rešitve tamkajšnjih razmer v desetih točkah. Obiskal je Bolivijo, doma pa ustanovil civilno družbeno gibanje za pravičnost in razvoj. Medtem ko je bil na obisku v Romuniji je prišla vest, da zaradi različnih pogledov izstopa iz LDS in nato še presenetljiva, celo pomanjkljiva odločitev o pomilostitvi Danila Kovačiča. Na različne načine je res prebudil zavest Slovencev in potrkal na vest svetovnih voditeljev. Vse našteto, kar pa še zdaleč ni vse, je predsednik opravil v štirih mesecih ali le eni devetini svojega mandata. Znani komentator New York Timesa Niklas Christoph je v svoji kolumni celo predlagal, da bi Američani svojega predsednika zamenjali s slovenskim.

  • Voditeljica: Ali bi vi, g. predsednik, tak predlog sprejeli?
dr. Drnovšek: Mislim, da ne bo prišel, tako da ne bo treba o tem razmišljati.
Ampak lepo, da pa g. Christoph razmišlja o tem.
  • Voditeljica: Ampak šalo na stran, pa vendarle, kakšna presenečenja pripravljate za ta teden?
dr. Drnovšek: Pričakujete presenečenja?
  • Voditeljica: Seveda.
dr. Drnovšek: Potem to že ne bodo več presenečanja, če jih že pričakujete. Morda pa za spremembo ne bom nič presenetil ta teden, pa vas bom s tem presenetil.
  • Voditeljica: No, dobro. Lotiva se majčkeno resnejših vprašanj, namreč Darfurja. Zakaj ste se odločili ravno za Darfur, zakaj ne recimo za reševanje vprašanja Konga, kjer je umrlo več ljudi? Zakaj ne za iskanje izhoda za eritrejsko - etiopske spore, za Kašmir, za tamilsko vprašanje? Ali pa recimo izraelsko - palestinske? In nenazadnje zakaj se niste odločili za boj proti malariji ali AIDS-u, ki tudi kosi po Afriki?
dr. Drnovšek: Našteli ste precej problemov, ki tarejo človeštvo in res in bi jih morali bolj odločno reševati. Sam sem začel z enim izmed njih. Nadaljeval bom z drugimi. In želel sem s tem prebuditi vest, ne samo Slovencev, ampak tudi mednarodne skupnosti. Imamo številne mednarodne institucije, ki bi morale reševati te probleme. Na tisoče uradnikov in diplomatov sedi v njih, pa naredijo strašno malo. Zelo so počasni. Problemi obstajajo leta, včasih desetletja in se kar navadimo potem na njih, češ tam pa je nek tak problem. No, na primeru Darfurja sem želel opozoriti na to, da je tam že 3 leta zelo hud problem, pa da smo se vsi že kar nekako navadili na to in je s tem vse zamrlo. Mednarodna politična akcija je zamrla. Tam pa so se razmere strahovito slabšale. Začel sem pač z Darfurjem.
  • Voditeljica: Ampak začeli ste recimo najprej s slovensko človekoljubno akcijo za pomoč Darfurju in jo razširili na mednarodno humanitarno akcijo. Zdaj ste se pa lotili še političnega vidika. Ali bo kaj konkretnega iz tega, ker do zdaj še ni bilo nič videnega?
dr. Drnovšek: Tudi do sedaj je že kar nekaj bilo. Če drugega ne, sem razmigal mednarodno skupnost. Začeli so bolj resno delati. Spet se je prebudila Organizacija združenih narodov. Generalni sekretar Kofi Annan je postal bol aktiven na temo Darfurja, Varnostni svet je začel resno pripravljati in Američani so napovedali, da bodo v svojem februarskem predsedovanju Varnostnega sveta OZN dali prednost Darfurju, kot glavni temi. Tudi nekateri drugi akterji so postali sedaj bolj živahni, če tako rečem in proces je stekel. Res pa je ...
  • Voditeljica: Kaj pa vaša pot recimo?
dr. Drnovšek: . . . res pa je, da sem tudi sam veliko dosegel s svojim predlogom mirovnega sporazuma, ki sem ga posredoval tako predsedniku Sudana kot tudi odporniškim skupinam in sedaj delamo na tem.
  • Voditeljica: Kaj pa vaša pot? Januarja ste rekli, da greste, potem ne, potem februar pa ne?
dr. Drnovšek: Želel sem iti že januarja in potem februarja, ampak je sudanska stran obakrat predlagala preložitev zaradi njihove notranje situacije. Imeli so tudi vrh Afriške unije z zelo negotovimi izidi in ravno zaradi tega sem se pa lotil potem tega vprašanja tako, da sem pripravil nek osnutek mirovnega sporazuma. . .
  • Voditeljica: No, ampak ...
dr. Drnovšek: . . . in ga posredoval potem tudi na daljavo, če rečem s svojimi odposlanci.
  • Voditeljica: Lotili, na široko, ste se pred tem reševanja kosovskega vprašanja. Zdaj pa zgleda, da je vaša iniciativa kar nekako zamrla?
dr. Drnovšek: Ni zamrla, ampak mednarodna skupnost je spet počasna. Kosovsko vprašanje rešuje, kot veste, kontaktna skupina v kateri je 6 največjih držav, pa Organizacija Združenih narodov, posebni odposlanec OZN g. Marti Ahtissaari in zelo počasi se ta mašinerija sedaj spravlja v tek, da bodo začeli sedaj z prvim krogom pogajanj. No, vmes je še prišla smrt predsednika Rugove. In ravno na to sem želel opozoriti, kako počasi, počasni so ti mednarodni mlini. Jaz seveda ne morem sedaj vskočiti namesto njih v kosovsko situacijo, zlasti, ker ste videli, kako je reagirala srbska stran in pač skušam vplivati bolj posredno, predvsem na mednarodno skupnost, da zadeve hitreje stečejo.
  • Voditeljica: Govoriva še malo o notranje političnih razmerah. Kaj se je zgodilo s politikom Drnovškom, ki je oktobra lani šel na kongres LDS-a, januarja letos pa ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj in potem izstopil iz LDS-a?
dr. Drnovšek: Na kongres je šel zato, da bi takrat, ko so zbirali novo vodstvo in delali usmeritev za naprej pozval k temu, da naj bo stranka državotvorna, konstruktivna, pozitivna, s pozitivno energijo. Ampak se mi je potem zdelo, da to ni šlo v to smer, ni šlo v pravo smer in ...
  • Voditeljica: Zato potem to gibanje, kot reakcija?
dr. Drnovšek: . . .zato sem ocenil, da nima smisla, da tisto, čeprav zamrznjeno članstvo, še naprej ostaja zamrznjeno. Bolje je pač napraviti, imeti jasna razmerja, tudi s svojo bivšo stranko, ker to razmerje do zdaj je bilo nekako nejasno. Ves čas so je špekuliralo: se bom vrnil - ne bom, ali podpiram to politiko, ali ne, ali oni mene. No, sedaj so pač zadeve jasne. Gibanje pa nima pravzaprav s to odločitvijo neposredne veze, ampak izhaja iz tega, da ko sem se lotil reševanja teh številnih vprašanj, ki ste jih našteli, sem začel dobivati vedno več odzivov s strani ljudi, vedno več pozitivnih odzivov. Vedno več ljudi bi rado sodelovalo. Sprašujejo kaj lahko storijo, kako bi se lahko vključili? Mislijo, da je to dobro. Jaz jih skušam na nek način povezati in da skupaj delamo te projekte.
  • Voditeljica: Ampak v vaše gibanje so do zdaj vstopili samo trije pomembni člani LDS-a, ne, iz tega se da sklepati nekako, da je to potem kot nekakšna politična stranka, ker recimo ...
dr. Drnovšek: Od kod to veste?
  • Voditeljica: . . . dovolite da končam. Naj bi bilo kot gibanje za rešitev problemov v Sloveniji in po svetu. Človek bi pričakoval nek širok spekter ljudi. Da bi povabili recimo g. Pluta, ali pa Jančarja, ali pa Hribarjeva dva ali pa recimo kakšnega Nobelovega nagrajenca za mir.
dr. Drnovšek: Glejte, piše mi na stotine ljudi. Pišejo pisma, želijo sodelovati, sprašujejo: kako se lahko vključijo v gibanje? Dajejo predloge. Vse to se mi že nabira. Jaz nisem povabil in ne vem od kod vam informacija, da so trije poslanci, trije člani LDS-a vstopili. Jaz ne vabim politikov v to gibanje. Lahko kdo pristopi, če ugotovi, da tisto, kar je do sedaj delal ni prava stvar in se želi vključiti tukaj. Ne da bi sedel na dveh stolih, ampak usmerjeno je to predvsem v ljudi, ki želijo nekaj narediti in ki niso vključeni v politične stranke, v ta politični establishment. Torej ne pričakujete politike, tiste, ki so že tako in tako vključeni v posamezne stranke, saj že imajo neke svoje naloge in svoje stranke in pač tam delujejo, kot pač delujejo.
  • Voditeljica: No, vaše Gibanje za pravičnost in razvoj pa ima slabo popotnico. To je pomilostitev Danila Kovačiča. Rekli ste, da ste hoteli storiti dobro, ampak zakaj ste, če ste hoteli storiti dobro s to pomilostitvijo, izpustili oziroma pomilostili še preprodajalca mamil?
dr. Drnovšek: Od kod pa vi veste, od kod veste, da je to slabo?
  • Voditeljica: Ne. Jaz sem rekla . . . citirala sem vas . . .
dr. Drnovšek: Kaj? Jaz nisem rekel, da je to slaba popotnica.
  • Voditeljica: Ne, ne. Jaz sem rekla, da je to slaba. . .
dr. Drnovšek: Ja. Definirajte.
  • Voditeljica: Ampak citirala sem vas, da ste hoteli storiti nekaj dobrega. Zakaj ste potem poleg Kovačiča izpustili tudi oziroma pomilostili tudi preprodajalca mamil? To se sprašuje široka javnost.
dr. Drnovšek: Poglejte, okrog g. Kovačiča je bilo že veliko povedanega in vsak primer, kot sem že dejal, je treba posebej preučiti. Vsak ima svoje okoliščine. Vsak je težak. Zelo težko se je odločiti. Velikokrat. Na vse zadnje odločaš o človeku, posegaš pravzaprav v njegovo usodo na nek način, in to sem storil zaradi tega, ker sem ocenil, da je g. Kovačič pravzaprav že plačal takšno ceno. In v trinajstih letih sodnih postopkov, nategovanj mislim, da človek veliko prestane, veliko pretrpi. Njega zelo cenijo v svojem okolju. Očitno je veliko storil za svoj kraj, za celo regijo. Tam se tisoče ljudi potem oglaša, piše in predlaga, da se ga pomilosti. Enostavno, če vse skupaj daš na tehtnico, se mi je zdelo pravzaprav, da je dovolj razlogov za pomilostitev.
  • Voditeljica: A ste se mogoče pri tem čutili malce krivega, ker se je to zgodilo ...
dr. Drnovšek: Ne ...
  • Voditeljica: . . .v času vašega vodenja vlade?
dr. Drnovšek: Ne nič.
  • Voditeljica: Nič. Dobro. Zdaj pa mislim, da je prav, da damo prostor in čas tudi gledalcem. Spoštovani gledalci, spoštovane gledalke, lahko nam telefonirate na 472 00 20 in 472 00 21 in vidim, da imamo na telefonu že g. Milana iz Ptuja. Prosim, g. Milan.
  • gledalec Milan iz Ptuja: Dober večer, g. predsednik in ga. voditeljica. Jaz bi imel eno kratko vprašanje za g. predsednika, še pred tem pa bi mu zaželel veliko zdravja, pa veliko let še zdravih.
dr. Drnovšek: Hvala lepa.
  • gledalec Milan: In sicer imam vprašanje, če se boste zavzeli kot predsednik, da se delavci Čevljarstva Kidričevo izbrisani iz podjetja in iz delovnih mest ter evidenc pri državnih organih, kot zaposleni ponovno vpišejo po ustavi kot zaposleni in kot upravljavci podjetja, ki se je privatiziralo in s pomočjo sodnikov nekaterih? Hvala lepa za vprašanje, za odgovore, pa lahko noč želim.
dr. Drnovšek: Poglejte. Vedno se bom zavzel za delavce, ki se jim je zgodila krivica. Seveda v tem primeru si zdaj ne moreva ustvariti dovolj jasnega mnenja kaj je v ozadju. Ampak, če se jim je zgodila krivica, tako kot recimo v primeru Feroterma, ki ste ga prej omenili, se bom vsekakor zavzel zanje.
  • Voditeljica: Naslednje vprašanje. Ga. Nadja iz Ljubljane. Prosim, ga. Nadja.
  • Gledalka Nadja iz Ljubljane: Nadja pri telefonu.
  • Voditeljica: Izvolite.
  • Gledalka Nadja: Jaz bi gospodu predsedniku zaželela veliko zdravja.
dr. Drnovšek: Hvala.
  • Gledalka Nadja: Vam bi pa pač povedala, da malo manj provokativnosti do g. predsednika. Hvala lepa.
  • Voditeljica: Prosim. Tukaj imam pa pri sebi še telegram gospe Darje tudi iz Ljubljane, ki vam tudi želi vse najboljše, da še naprej ostanete zdravi in pravi, da se tudi ona neuspešno obrača k alternativcem, ker ni denarja in tu bi zaprosila za državo, da pomaga. Se da kako to pomagat?
dr. Drnovšek: Imate pa danes res nenavadna vprašanja. Včasih je bila to zunanje politična oddaja, sedaj ste pa zašli v zelo čudne vode.
  • Voditeljica: Tukajle je vprašanje. Izvolite, malo daljši telegram. No, dobro.
dr. Drnovšek: Jaz bi to rekel, da sodi to med tista provokativna vprašanja, ki jih niste povsem dobronamerno pripravili.
  • Voditeljica: Dobro. Albina iz Šentjurja. Ga. Albina, prosim.
  • gledalka Albina iz Šentjurja: Dober večer. G. predsednika bi lepo pozdravila ...
dr. Drnovšek: Tudi jaz vas ...
  • gledalka Albina: . . .in vas, voditeljica. Želim mu veliko zdravja, uspehov.
dr. Drnovšek: Hvala.
  • gledalka Albina: In vodje v novi pač v tej, kar ste si pač zdaj zamislil.
dr. Drnovšek: Hvala lepa.
  • gledalka Albina: Hvala, lahko noč.
dr. Drnovšek: Vidim, da so vaši gledalci, gledalke bolj pozitivni. To me veseli.
  • Voditeljica: Lepo. Bomo videli, če bo taka tudi ga. Milojka iz Mozirja. Prosim, ga. Milojka. Prosim. Dober večer.
  • gledalka Milojka iz Mozirja: Dober večer. Milojka pri telefonu. G. predsednik, najprej bi vas lepo pozdravila.
dr. Drnovšek: Tudi jaz vas.
  • gledalka Milojka: Povem vam, da sem strašno vesela, da imamo takega predsednika. Zdi se mi, da smo edina država na svetu, da se predsednik tako bori za preproste, pa uboge ljudi. Imela bi pa sam eno vprašanje glede tega gibanja, ki ga zdaj ustanavljate, ker me skrbi. Jaz vem, da vam zdajle veliko ljudi nasprotuje, predvsem tisti, ki imajo kapital in ne razumejo majhnosti človeka. In me zanima na kak način boste preprečili, da ne bi politika prišla v to gibanje in spet, da bi spet začel vladat kapital? Pa hvala lepa za odgovor.
dr. Drnovšek: Hvala vam za vprašanje in za pozitivno energijo, ki ga je spremljala. Jaz bom storil vse za to, da bi to gibanje resnično sledilo pravičnosti, kot sem dejal in da bi skušali spreminjati svet na boljše. Morda se zdi to komu utopično, vendar mislim, da se da in da se da, če se tega loti veliko ljudi z veliko pozitivne energije z dobrimi nameni, da zadaj ni nobene politike, nobenih prestižnih bojev, nobenih namenov in seveda tudi ne želje po kakšnem ustvarjanju kakšnih posebnih dobičkov ali pa osebnih koristi. In zdi se mi, da se da potem dobesedno premikat svet, spreminjat svet in to bomo poskušali.
  • Voditeljica: Hvala. Naslednji je na vrsti g. Vili iz Cerknice. Prosim. Dober večer.
  • gledalec Vili iz Cerknice: Dober večer. Lepo vas pozdravljam vse skupaj.
  • Voditeljica: Dober večer.
dr. Drnovšek: Dober večer.
  • gledalec Vili: In vam želim lep razgovor.
dr. Drnovšek: Hvala lepa.
  • gledalec Vili: Zanima me namreč, g. predsednik, v vašem predsedovanju, v vaši vladi, vašem predsedovanju ste oškodovali 10.000 ljudi ste poslali na cesto in zdaj se greste v Darfur. Zakaj ne bi rajši popravili škodo, ki ste jo naredili tem delavcem tukaj v Sloveniji? Hvala lepa.
dr. Drnovšek: Vi bi morali iti tudi malo pogledati po svetu, da bi videli pravzaprav kako ljudje živijo po svetu in če mislite, da smo napravili Slovenijo slabo, da smo koga oškodovali, potem pojdite pogledati kamorkoli, ne samo v Darfur, drugje po svetu. Če mislite, da imajo ljudje zagotovljeno delo, dobro življenje in da samo pri nas pravzaprav nekaj 10.000 delavcev nima posla, potem se zelo, zelo motite. Več kot polovica človeštva živi v lakoti, umira, dobesedno umira, od lakote. Takšen je ta svet. Zaradi tega postavljati takšna vprašanja se mi ne zdi ravno pozitivno odmerjeno. Svet je težak, Slovenijo smo postavili v okviru tega sveta tja, kamor smo pač mogli in mislim, da precej sorazmerno dobro živimo glede na druge.
  • Voditeljica: Hvala, g. predsednik. Naslednji čaka na vrsto in na vprašanje g. Bojan iz Ljubljane. Dober večer in prosim.
  • gledalec Bojan iz Ljubljane: Dober večer. Najprej en lep pozdrav g. predsedniku in vam.
  • Voditeljica: Hvala.
  • gledalec Bojan: Seveda g. predsedniku želim tudi veliko zdravja v bodoče. Vprašal bi ga pa v zvezi z njegovim gibanjem sledeče. Kolikor je za razumet v temu momentu se zavzema tudi za, v glavnem nekje za Darfur. Ampak ali se mu ne zdi, da ta kruti svet, kateremu smo danes priča v tej globalizaciji, temu krutemu izkoriščanju ljudi ne potrebuje neke konkurence v smislu, pa ne bom rekel komunizma, ampak nekega boljšega, drugačnega sveta. Skratka, je mogoče on na globalni ravni s tem svojim gibanjem pripravljen ponudit svetu neko alternativno? Hvala lepa za odgovor in še veliko uspehov naprej!
dr. Drnovšek: Hvala lepa. Prav imate. Svet je res krut in treba ga je spreminjati na boljše. To je zelo težka naloga. Veliko bo za postoriti, veliko je še vedno negativne energije marsikje. Marsikje prevladuje samo želja oziroma samo motiv dobička, kapitala. Vendar kapital in pa motiv dobička ne more peljati sveta v neko ravnotežje. Nasprotja v svetu se povečujejo. Vedno več je revščine - ni je vedno manj. Tudi drugih nasprotij nekako svet ne more uravnavati. Poglejmo, na eni strani terorizem, na drugi strani nam grozijo klimatske spremembe, pa se svet ne more organizirati za to, da bi jih skušal preprečevati ali pa se vsaj pripraviti na njih. In treba je nekaj več. Logika kapitala tukaj ni dovolj. Enostavno se morajo ljudje nekako z neko višjo stopnjo ozaveščenosti povezati, začeti skupaj delovati in začeti reševati ta vprašanja, te probleme. Čeprav izgleda morda to nemogoča naloga sem jaz prepričan, da je vredno poskusiti, ker če ne bi poskusili seveda potem tako in tako ne bo nobenega rezultata.
  • Voditeljica: Hvala. G. Jani iz Ljubljane, Jan, pardon, g. Jan iz Ljubljane. Dober večer, prosim.
  • gledalec Jan iz Ljubljane: Dober večer želim obema. Mene zanima samo eno vprašanje. Najprej, ko ste g. predsedniku zastavili vprašanje, tudi glede tistega drugega človeka, se mi zdi, da ni odgovoril in da bilo prav, da bi javnost vedela. Drugo pa, ko sem bral ene določene članke, pa poslušal tudi naše politike, se mi zdi, da je pravna država na tem delu v bistvu zgubila veliko točk in se mi ne zdi to prav, če smo v demokratični državi, v neki Evropi. Mislim, če bi se to zgodilo v neki Italiji ali Avstriji ali Nemčiji, da bi predsednik v bistvu slišal dosti večje kritike in dosti večji pritisk, kakor se je to zgodilo v naši državi. In zdi se mi, da je tukaj bilo pač neomadeževano samo ime našega sodstva, našega političnega sistema, ampak celotne družbe kot take, ki naj bi obsojala bivši totalitarni sistem in vse, kar se je dogajalo v tranziciji, za katere še dan danes marsikdo ali sploh nihče ni odgovarjal. Hvala lepa.
dr. Drnovšek: Kako lepo ste to povedali, ampak zdaj, če vama po pravici povem, jaz sploh ne vem o kakšnem preprodajalcu mamil govorite. Sem že zdaj vmes razmišljal. Politika pomilostitev takšno, kot sem jo jaz do zdaj vodil je bila v tem, da praviloma preprodajalcev z mamili nismo, nisem pomiloščal. Tako, da res ne vem, o katerem primeru govorite.
  • Voditeljica: Pisali so vsi mediji, da je to preprodajalec mamil iz Nove Gorice, ki je bil hkrati pomiloščen kot g. Kovačič.
dr. Drnovšek: To bom preveril, ampak moram reči, da tega ni v mojem spominu.
  • Voditeljica: Dobro. Ga. Marija iz Kostrevice bi rada zastavila naslednja vprašanja. Dober večer, ga. Marija.
  • gledalka Marija iz Kostrevice: Halo.
  • Voditeljica: Dober večer, prosim.
  • gledalka Marija: Dober večer. Marija iz Kostrevice, štajerski konec. G. predsedniku lep dober večer, vam tudi.
  • Voditeljica: Dober večer.
  • gledalka Marija: Njemu bi posebno želela obilo zdravja in pa samo še tako pozitivne energije, kot jo ima.
dr. Drnovšek: Hvala.
  • gledalka Marija: In čedalje dlje časa. In prosila bi ga, če bi se zavzel predvsem za varstvo okolja. Vsi drvimo predvsem v in se utapljamo v nesnagi in v odpadkih. Če bi lahko tu pomagal, ker nas je kar nekaj borcev takih, ki se borimo za to, da bi nam tu pomagal s tem gibanjem. Pa še naprej veliko zdravja, pa veliko takih potez in uspeha. Hvala lepa.
dr. Drnovšek: Hvala tudi vam za dobre želje. Varovanje okolja je vsekakor ena izmed najpomembnejših naših dejavnosti in mislim, da je to nekaj, kar je ljudem blizu, česar se zavedajo, česar se zavedamo vsak dan bolj. Okolje pač moramo varovati, ne samo zase, ampak tudi za tiste generacije, ki nam bodo sledile. In morda moramo res nekoliko spet obuditi okoljevarstvena gibanja v Sloveniji. Včasih so bila precej razvita, potem so pa kar nekako zastala in zdi se mi, da bo spet prišel čas, da temu posvetimo posebno pozornost.
  • Voditeljica: Naslednji na vrsti je g. Igor iz Ljubljane. Dober večer, g. Igor, izvolite.
  • gledalec Igor iz Ljubljane: Dober večer želim.
  • Voditeljica: Dober večer.
dr. Drnovšek: Dober večer.
  • gledalec Igor: Lepo bi pozdravil predsednika. Poleg tega bi ga pa vprašal. Prej je govoril o tretjem svetu, o državah, da je treba pomagat in tako naprej, da si gospod ni ogledal sveta od zunaj. Jaz mislim, da je dosti, da stopiš samo v Ljubljani ven, Kranju, Medvode. To se marsikaj dogaja. Revežev je ogromno. Star sem 29 let. Imam poklicno šolo. Dobim socialno podporo. Jaz ne morem živet s tem in vi o tretjem svetu govorite. Kaj smo pa mi? Vsak dan več revežev.
  • Voditeljica: Hvala.
  • gledalec Igor: Hvala.
dr. Drnovšek: Tretji svet je povsod. Tudi pri nas ga je nekaj in pomagat je treba ljudem, ki so v stiski kjerkoli so. V Sloveniji ali pa drugje po svetu. Med ljudmi ni nobene razlike. Če je nekdo v stiski mislim, da mu moramo pomagat.
  • Voditeljica: Hvala. Naslednja na vrsti je ga. Staša iz Strunjana. Dober večer, izvolite.
  • gledalka Staša iz Strunjana: Dober večer.
  • Voditeljica: Dober večer.
  • gledalka Staša: Staša pri telefonu.
  • Voditeljica: Prosim.
  • gledalka Staša: Bi rada pozdravila tudi vas in g. Drnovška.
  • Voditeljica: Hvala.
  • gledalka Staša: Rada bi samo izrazila moje osebno mnenje in tudi še verjetno mnenje dosti mladih, da podpiramo vso to pozitivno energijo g. predsednika in mu želimo vse najboljše. In si želim, da bi s svojimi dejanji in s svojimi željami in sploh aktivnostmi še naprej prispevati dobro. Imam samo eno vprašanje za njega, in sicer: kako vidi v prihodnosti razvoj mladih in družine? Namreč tudi sem 27 let stara in tako in izobražena, ma ne dobim službe. In me zanima, ker vsi pravijo, da je in da se zmanjšuje nezaposlenost in me zanima, če g. Drnovšek tudi deli to mnenje oziroma če vidi, kakšna je situacija danes? Najlepša hvala.
  • Voditeljica: Prosim.
dr. Drnovšek: Vsekakor upam in želim, da boste dobili primeren posel. Kar se pa tiče nezaposlenosti. Povsod jo je še nekaj vendar jo je v Sloveniji manj, kot jo je recimo v povprečju v Evropski uniji. Slovenija je med državami z najmanjšo stopnjo brezposelnosti. Seveda to ni posebno huda ali pa velika tolažba za tiste, ki se kljub temu znajdejo na tisti strani, kjer so brezposelni, tudi če jih je samo 6 %. Ampak če si med njimi seveda je to dovolj hudo. Če rečemo tistim, da je na primer drugje po 15 ali 20 % brezposelnih seveda jim za to ne bo nič boljše. Prizadevati se moramo skupaj, da bomo ustvarili čim večjo zaposlenost in da bo vsak človek kjer koli bo, kjerkoli je možnost za to, da si zasluži denar in sredstva za dostojno preživetje. Lahko je tudi zelo skromno preživetje, ampak dostojno, dostojno življenje. To mora biti cilj vsake družbe, vsake politike, vsake stranke in to je seveda tudi moj cilj.
  • Voditeljica: Hvala. Naslednji je na vrti g. Franc iz Portoroža. Dober večer, g. Franc. Prosim.
  • gledalec Franc iz Portoroža: Dober večer.
  • Voditeljica: Dober večer.
  • gledalec Franc: G. predsedniku želim najprej zdravja.
dr. Drnovšek: Hvala.
  • gledalec Franc: Imam pa dve vprašanji za njega. Ali vam je mogoče poznan podatek, da državna psihiatrija ne beleži niti ene uradno priznane strokovne napake od leta 1945 do danes? In pa: ali vam je poznan primer zlorabe državne psihiatrije v politične namene? Hvala lepa.
dr. Drnovšek: Če po pravici povem se pa s tem vprašanjem res nisem ukvarjal.
  • Voditeljica: Kolikor je meni poznano je bilo.
dr. Drnovšek: Če niso priznali nobene napake, ne vem, morda res. Je pa nenavadno. Vsak človek greši. Vsak človek napravi kdaj kakšno napako, tudi zdravnik, tudi psihiater. Če skrivamo svoje napake, če jih ne priznamo naredimo še drugo napako. Če je že narejena napaka je bolje, da to priznamo, predvsem priznamo sami sebi, tudi drugim, če je potrebno in potem bomo iz takšne napake dobili izkušnjo, nekaj, česar ne bomo več ponovili in bomo zato postali boljši. Seveda skrivanje napak in pa, če se nekdo dela, da je nezmotljiv to ni v redu. Vsak je zmotljiv, vsak je naredil kakšno napaka. Jaz sem jo naredil, vi ste jo naredili, vsak.
  • Voditeljica: Tako je. . .
dr. Drnovšek: . . Ker drugače ne bi bili ljudje. Potem bi bili nadljudje. In s tem se moramo soočiti, priznati svoje napake in se iz njih nekaj naučiti in biti naprej boljši. Drugič je ne bomo več napravili.
  • Voditeljica: Hvala lepa. Najin čas se je iztekel. G. predsednik, hvala lepa za te lepe misli, predvsem pozitivne misli in upam, da se vidimo še kdaj.
dr. Drnovšek: Hvala.
  • Voditeljica: Vam, spoštovane gledalke in gledalci, pa hvala za pozornost in lahko noč.









Zadnje novice



ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike

Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17

1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta  
gp.uprs@up-rs.si



© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani