|
RADGONSKI DOGODKI - VZOREN PRIMER VSELJUDSKEGA ODPORA
Slovesna obeležitev 10. obletnice vojne za Slovenijo "Nikoli več"
Gornja Radgona, 3. julij 2001
"Dejanja Radgončanov so tako kot odpor po vsem Pomurju in po vsej Sloveniji pomembno vplivala na srečen izid slovenskega upora proti zvezni vojski, ki ne bi bil uspešen, če ne bi teritorialcem in policistom pomagalo celotno prebivalstvo. Radgonski dogodki so vzoren primer vseljudskega odpora in so zato z velikimi črkami zapisani v zgodovino slovenske države. Takšna so dejstva, nepreklicna, za zmeraj veljavna," je med drugim poudaril predsednik Milan Kučan na slovesnosto ob 10. obletnici vojne za Slovenijo.
Spoštovani udeleženci današnje slovesnosti, dragi prijatelji in znanci,
Prav je, da je spomin na dogodke, ki so se zgodili tu v Radgoni pred desetimi leti, umeščen med pomembna državna proslavljanja. To zaslužijo. Vojaški spopadi v naši osamosvojitveni vojni so tukaj dosegli enega svojih najbolj dramatičnih vrhuncev. V Radgoni so se tedaj zgodile hude reči, tudi tragične. Še zmeraj imam v očeh poškodovane hiše, uničen zvonik, zgorele tovornjake, prazne tulce po cestah, opustošen mejni prehod. Ta prehod je bil povod za pohod jugoslovanske vojske, ni pa bil tudi globlji vzrok zanj. V resnici je bil to napad na svobodo, ki smo si jo izbrali za svojo usodo, na pravico do življenja, ki bo spoštovalo demokratična merila in temeljilo na vladavini človekovih pravic, brez meja med ljudmi in narodi. Dejanja Radgončanov so tako kot odpor po vsem Pomurju in po vsej Sloveniji pomembno vplivala na srečen izid slovenskega upora proti zvezni vojski, ki ne bi bil uspešen, če ne bi teritorialcem in policistom pomagalo celotno prebivalstvo. Radgonski dogodki so vzoren primer vseljudskega odpora in so zato z velikimi črkami zapisani v zgodovino slovenske države. Takšna so dejstva, nepreklicna, za zmeraj veljavna.
Bil je to čas, ko smo se podobno kot pred šestdesetimi leti znašli pred izbiro: obstati pokonci ali kloniti, biti svoj gospodar ali podložnik z negotovo usodo. Odgovor je bil enak kot tedaj, le da v drugačnih razmerah. Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani samostojne Slovenije smo enotno, brez omahovanja stopili v bran svoje demokratične odločitve in z vso odločnostjo prijeli za orožje, ko so nam z njim pretili, tudi tu v Gornji Radgoni, ki je bila pomembna točka našega odpora.
Bitka za mejni prehod v Gornji Radgoni in vse druge prehode je bila bitka za osamosvojitev, za pravico, da bi lahko svobodno odločali o svojih mejah, za možnost, da bi svobodno vstopali v Evropo brez meja; branili smo svoja "okna v svet", ki so bila za nas življenjskega, celo usodnega pomena.
Svoje države ne damo, je bila naša skupna odločitev, tudi vaša, ko so tanki jugoslovanske vojske zapeljali po naših cestah. Takrat, v tistih junijskih in julijskih dneh pred desetimi leti, ko smo pol leta po plebiscitu razglasili svojo državo, smo uresničili svojo pravico do lastne prihodnosti. Izpolnili smo, kar so že naši davni predniki nosili v srcu, storili smo, kar je narod zase dolžan storiti. Vsem narodom v razpadli jugoslovanski federaciji smo - to veste dobro - priznali enako pravico, vsem smo ponudili roko miru in sodelovanja. A zaman. Tudi to dobro veste. Tisti, ki se je polastil države enakopravnih narodov, je poslal nad nas svoja poslednja orodja, vojake, tanke, letala. Ni bil pripravljen priznati pravice, ki pripada vsakemu narodu. Svoboda, demokracija, človekove pravice in njegovo dostojanstvo, to so bili grobo moteči tujki v načrtih, ki so peljali k podrejanju narodov in ljudi.
Splošni odpor Slovenije je osupnil napadalca. Le kdo bi pričakoval, da bo skromna oborožitev pri Slovencih, ki so bili vnaprej načrtovana žrtev, ustvarila takšno moč. A jo je. Orožje je bilo v rokah pogumnih, dobro organiziranih ljudi. Prišli so iz naroda, mnogi povsem neznani v takšni vlogi in tudi nevešči bojev, zmagali so in se znova vrnili v svojo vsakdanjost, vendar drugačni, z vero v svoj prav, z zaupanjem vase in v svoj narod, ki je z vsem srcem stal za njim, ko so za njegovo samospoštovanje in prihodnost tvegali svoja življenja.
Takšna je in bo v zgodovini ostala zgodba o Sloveniji, ki je pred desetimi leti ustvarila svojo državo in jo tudi ubranila. V tej zgodbi je tudi najgloblja skrivnost naše uspešnosti. V volji ljudi, v njihovi trdni veri in zaupanju v prijazno prihodnost, ki si jo mora vsak narod ustvariti sam. A ne v osami, vase zaprti. Pač pa z odprtim srcem do drugih narodov in držav, z globokimi koreninami doma in s široko odprtimi vrati za vse, ki v srcu nosijo dobro misel. Svet ni več razdeljen z bodečimi žicami, svet postaja za vse nas en sam, vse bolj prost nekdanjih meja med ljudmi, narodi in državami. Mi smo srečna generacija, ker vstopamo vanj s svojo državo, ki smo jo s svojim delom in premišljenimi ravnanji uspešno oblikovali in umestili v demokratični svet svobodnih ljudi.
Spoštovani Radgončani, dali ste svoj prispevek, da je obveljala naša pravica do lastne države. Dali ste tudi pomemben prispevek k uspešnosti slovenske države. Zato Vam ob Dnevu državnosti še posebej in s hvaležnostjo čestitam. Tu, pri vas, želim izreči tudi zahvalo avstrijskim in madžarskim sosedom, posebej tem tu, neposredno za našimi mejami, ki so nam v hudih trenutkih prijateljsko stali ob strani. Razumeli so tako kot mi, da Slovenci nikogar ne ogrožamo. Hočemo le prijazno prihodnost in prijateljstvo na odprtih mejah. In če si kdo more in hoče resnično želeti odpravljanje meja, svoboden pretok idej, ljudi, kapitala in informacij v Evropi, smo to mi, ljudje v Pomurju - zaradi omejitev in zamejitev, ki so nam jih še nedavno povzročale meje, zaradi trpkih izkušenj in predvsem zaradi vendarle že tudi spoznanih možnosti, ki jih odprte meje in življenje brez meja ponujajo vsem!
Želim Vam, da bi se vaše mesto uspešno razvijalo in bilo še naprej zgled, kako je mogoče na obrobju narodovega prostora biti odprt do drugačnih in ostati svoj, slovenski.
|
