PREŠERNOVA NAGRADA SIMBOL POVEZANOSTI S KULTURO
Čestitka Prešervnovim nagrajencem in nagrajencem Prešernovega sklada

Ljubljana, Predsedniška palača, 13. februar 2002



Želim vam čestitati za visoko priznanje, ki ste ga dobili in članom upravnega odbora za opravljeno delo. Ob tej priložnosti pa bi rad povedal še nekaj stavkov, ki sicer niso najbolj potrebni, vendar pa morda vseeno kaj povedo. Vesel sem, da so tudi letos bile podeljene nagrade s tako temeljitimi in prepričljivimi utemeljitvami. Še bolj vesel pa sem, da prav vaše delo, za katerega ste dobili priznanje kaže, da je slovenska kultura živa, ustvarjalna, da zmore najvišje kulturne stvaritve, ki Slovence uvrščajo v svetovno kulturno elito. Za državljana Slovenije in za pripadnika slovenskega naroda in za predsednika republike ne more biti lepše ugotovitve, kot je ta. Žal mi je, da ni med nami vseh nagrajencev, po svoje pa je to potrditev, da vas vaše delo vodi po svetu, kjer se merite z uspehi drugih na odprtem kulturnem prostoru. S tem sem že povedal, da ne razumem povsem in ne delim mnenja z neke vrste negotovosti in nelagodja, ki je vsake toliko povezano s Prešernovimi nagradami. Na področju kulture se ne bi počutil povsem suvereno, zato bom raje uporabil simbol iz področja, ki mi je bližji. Predstavljam si slovensko kulturno ustvarjalnost kot neko zelo široko in razčlenjeno pogorje s številnimi visokimi vrhovi, kjer se človek odloča, na kateri vrh se bo napotil. V enem dnevu ni mogoče osvojiti vseh vrhov, zato človek izbere nek vrh kot cilj in smoter svojega potovanja. Ta izbira ni povsem prostovoljna oz. samovoljna, treba se je vendarle ravnati po nasvetih tistih, ki pogorje dobro poznajo. Ni vsak letni čas in ni vsak dan primeren za vsak vrh. Tako se mi zdi, je tudi s temi nagradami. Izbrani so pač vrhovi, ki so v nekem trenutku bili izbrani zato, ker so bolj dosegljivi ali bolj poznani, bolj privlačni kot v nekem trenutku drugi, ki pa so rezervirani oz. odloženi za prihodnja potovanja. Hotel sem povedati, da ne delim mnenja tistih, ki mislijo, da je čas, da se ta nagrada kot državna nagrada ukine. Ni ga najbrž naroda, ki bi tako vsaj v besedah poudarjal, da je obstoj naroda in njegova zgodovina potovanje z nekega evropskega, prej plemena kot naroda, njegova transformacija v narod in potem v nacijo povezan s kulturo. Če simbolno ta nagrada predstavlja to povezanost na tem potovanju, potem je veliko več razlogov, da nagrado ohranjamo, da ji damo sodoben smisel, da smo spoštljivi do nje kot pa da razmišljamo o njeni ukinitvi. Če pa bi, ta nagrada bila edina vez države s kulturo, če bi si mimo te nagrade pilatovsko umili roke in bi država rekla moj odnos s kulturo je s tem opravljen, potem bi seveda tudi jaz za to, da se ta nagrade ukine. Ker pa ne verjamem, da je tako in ker ne verjamem, da bo kdajkoli tako sem pa seveda zelo vesel, da se v dolgo vrsto prejemnikov nagrade uvrščate tudi vi in sem vesel dejstva, da bo vam sledilo še veliko drugih Slovencev, ustvarjalcev vrhunske kulture, ustvarjalcev slovenske kulturne elite, primerljive in združljive s tistim, kar je najboljšega v evropski in svetovni kulturi. Z željo, da bi bilo tako in da bi imel prav vam nazdravljam, še prej pa se zahvaljujem vam predsednica upravnega odbora in članom komisij, ki so opravili to težko delo, da so izbrali potovanje na vrhove, ki smo si ga privoščili letos za lansko leto. Hvala lepa.