|
ODMEV ZBOROVSKIH PESMI V POZDRAV PREDSEDNIKU CLINTONU
30. Tabor slovenskih pevskih zborov
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana
Šentvid pri Stični, 20. junij 1999
"Drage pevke in pevci,
občudujem vaše delo, vaš zanos in vašo prizadevnost, vašo pevsko in človeško povezanost. In zmeraj vas rad poslušam. Iz srca Vam čestitam ob tridesetem Taboru.
Želim, da odnesete s seboj odmev današnje pesmi in vas vabim, da z njenim odzvenom, kot dobri gostitelji jutri skupaj iskreno pozdravimo visokega gosta, predsednika ZDA W. J. Clintona na obisku v naši državi," je na taboru slovenskih zborovskih pevcev dejal predsednik Kučan.
Drage pevke in pevci, spoštovani gosti,
Pozdravljam vas iz srca, vse slovenske zbore, še posebej pevce iz zamejstva, ki tako zvesto sodelujete na tem enkratnem pevskem in kulturnem prazniku.
Že tretjič imam priložnost, da vas pozdravim na vašem Taboru. Vselej sem rad sprejel povabilo, letos še posebej. Trideseto leto šteje vaše srečanje. Vidim znane, pa tudi mlade in nove obraze in se jih veselim. Kakšno moč, kolikšno voljo in zagnanost premorete, da v trdem vsakdanjiku najdete čas in pojete, pojete s srcem in vašim talentom. Vsa Slovenija se tega veseli, veseli se vašega pevskega tabora.
Pesem vas je danes zbrala več kot šest tisoč. Vsakdo od Vas je svoja osebnost, ki s svojo resnico v glavi in srcu samostojno hodi skozi življenje. Te poti pa povezuje ljubezen do zborovske pesmi, ki je ob vseh posameznih resnicah Vaša skupna in čudovita resničnost, katere lepote smo deležni mi vsi. Lepšate nam življenje, ki ni zmeraj prijazno nikomur med nami.
Manj hudih trenutkov, tudi grenkih dni bi bilo manj, če bi nas vse, ki živimo v tej naši državi, povezoval skrben odnos do slovenske prihodnosti. V prihajajočem tednu bomo praznovali obletnico naše države. Skupaj smo sanjali o njej in si jo tudi skupaj ustvarili, sami, s svojim pogumom, s svojimi dejanji in trdnim prepričanjem v njihovo utemeljenost. Tudi branili smo jo skupaj. Složni smo bili, ko smo si določili svojo lastno ustavo, svoja pravila, po katerih živimo. Živeti ni zmeraj lahko, veliko je stisk in skrbi. Toda zdaj smo gospodarji na svojem in sami odgovorni za svojo prihodnost. Prišel je čas, ko smo se zaradi nas in zaradi prihodnjih rodov dolžni odločiti za skupno delo, za uspešno, varno in srečno prihodnost naše države. Odločiti se moramo torej skupaj in najti pot, ki bo prava za vse.
Različni pogledi na naše življenje pri tem niso ovira. Nasprotno, pomagali nam bodo, da bomo našli najboljše rešitve, ki bodo naše, a bodo hkrati odprte v svet, ki bodo pustile brez zavisti naprej najboljšim in ki ne bodo nikogar pustile samega, če bo omagal. Bodimo solidarni in strpni med seboj, ostanimo vsak svoj, a pojdimo skupaj naprej vsi in vsakdo med nami.
Prihodnost ne čaka nikogar. Resničnost današnjega sveta je hiter razvoj, so odprte meje za ljudi, za delo, za kapital, za ideje. Njegova resničnost je znanje, ki postaja najbolj iskano blago. Znanje ustvarja civilizacijo novega tisočletja. Slovenija bo uspešna država, če bo pri tem sodelovala. In ni razloga, da ne bi. To zmore, ker je kljub pogostokrat drugačnemu videzu notranje trdna, ker so njeni ljudje izobraženi in marljivi, ker so strpni in solidarni in se znajo povezati za skupen cilj, kot se znate Vi. Tudi Vi nam vsem krepite samozavest, ki jo potrebujemo za enakopravno sodelovanje v mednarodni skupnosti.
V njej se odpirajo vedno nova vprašanja, največje prav zdaj na Balkanu. Hudi časi so tam, veliko ljudi trpi in Slovenija je odprla svoje široko srce tudi njim. Sočustvuje z njimi in jim pomaga. Slovenija dobro ve, da ni zločin biti drugačen, imeti drugo vero in pripadati drugemu narodu. Zato tudi ni dovolila pred osmimi leti, da bi samodržci enega naroda podredili našo domovino drugemu narodu. Odločili smo se za svojo pot, za demokracijo, za svobodo vsakogar med nami, za enakopraven vstop med narode evropske civilizacije, za skupen evropski dom. Za razvojni zagon in perspektivo. Tako kot druge države prevzemamo v nastajajočem svetu svoj del odgovornosti. Tudi zato, da se med ljudi na Balkanu čimprej naseli mir, da se bo spoštovalo človekovo dostojanstvo, da se med ljudi in narode vrne zaupanje in okrepi njihova volja, da bodo zmogli in hoteli živeti drug z drugim. Da bodo matere tam hotele rojevati otroke v varen svet obetavne prihodnosti za vse ljudi. Da bo tudi tam znova zvenela pesem veselja in radosti nad življenjem. Kajti grenka je tudi naša pesem ob zavesti, da so nekje blizu ljudje, ki v svoji bolečini ne zmorejo petja in so trpljenje, ponižanje in sovraštvo značilnosti sveta, ki jih obdaja. Ko bo ta svet postal končno preteklost, se bomo tudi mi lahko povsem neskaljeno veselili svojega praznika, svetla bo njegova podoba in prešerno bomo mogli zapeti njemu v pozdrav in sebi v veselje.
Drage pevke in pevci,
Občudujem vaše delo, vaš zanos in prizadevnost, vašo pevsko in človeško povezanost. In zmeraj vas rad poslušam. Iz srca Vam čestitam ob tridesetem Taboru. Želim, da odnesete s seboj odmev današnje pesmi in vas vabim, da z njenim odzvenom, kot dobri gostitelji jutri skupaj iskreno pozdravimo visokega gosta, predsednika ZDA W. J. Clintona na obisku v naši državi.
Naj Vaša pesem nikoli ne utihne. Pojte in naj pojo vsi ljudje.
|
