SREDNJA EVROPA JE NAŠA SKUPNA ZIBELKA
4. Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav
Zdravica predsednika Republike Milana Kučana

Piran, 6. junij 1997


"Srednja Evropa je naša skupna zibelka. V tem prostoru smo odraščali vsi, ob glasbi istih skladateljev, brali knjige istih pisateljev, si bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev, arhitektov in znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili ljudske umetnosti. Naše države in ljudstva so povezane s preteklostjo, s tradicijo in z vero v skupno prijaznejšo prihodnost."

Spoštovani gospodje predsedniki, dragi prijatelji Slovenije,dame in gospodje!

Z največjim veseljem Vam nazdravljam, v Portorožu, na obali slovenskega morja. Vaš kratek postanek na slovenskih tleh, med hitenjem skozi dolžnosti, ki jih prinaša izzivalnost sedanjega časa, zaznamuje dneva, ki ju bomo Slovenci vpisali v svojo zgodovino.

Prisrčno dobrodošli ste v Sloveniji. Za nikogar med Vami ni več neznanka. Je država malih števil. To nam včasih ni v prid, včasih lajša težave. Toda na tem našem malem prostranstvu so ujete vse naravne, duhovne in kulturne lepote Srednje Evrope pa tudi uporništvo in hrepenenje po svobodi. Zato upam, dragi prijatelji, da bo to bivanje prijetno za Vas vse in da boste tudi pri nas našli duha prijazne domačnosti Vašega doma.

Srednja Evropa je naša skupna zibelka. V tem prostoru smo odraščali vsi, ob glasbi istih skladateljev, brali knjige istih pisateljev, si bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev, arhitektov in znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili ljudske umetnosti. Naše države in ljudstva so povezane s preteklostjo, s tradicijo in z vero v skupno prijaznejšo prihodnost.

Živimo - kljub vsem tragičnim preizkušnjam, ki smo jih bili deležni - vendarle srečno in zelo vznemirljivo življenje. Zgodovina se nam je zgostila kot nobenemu doslej živečemu rodu Evropejcev. Videli smo propadati stare svetove in nastajati nove. Bili smo dejavni akterji tega, komaj verjetnega skupnega popotovanja. To potovanje je bilo mogoče zgolj zato, ker so vanj verovali ljudje v naših državah, prizadeti s krivicami zgodovine, ker so verjeli v vrednote evropske civilizacije, v svobodo, mir, enakopravnost, sodelovanje, blaginjo in predvsem spoštovanje dostojanstva slehernega človeka. S to svojo vero smo zmogli stopiti iz tragične evropske preteklosti in prvikrat sami izzvati svojo usodo. Povedali smo, da Evropa ni več obsojena na spore, vojne in delitve, ampak na sodelovanje in skupno delo za prijaznejšo prihodnost.

Preporod poteka v vseh naših državah. Pomembno je, da si stojimo ob strani in da kažemo razumevanje za druge tudi v prihodnje, tako kot v času podiranja zidakov in miselnosti berlinskega zidu. Naši cilji in interesi se dopolnjujejo in ne izključujejo. Nacionalno prepoznavna državljanska republika, gospodarski in politični razvoj, varnost, mir, strpnost, spoštovanje drugačnosti, to so cilji in vrednote, ki jih poskušamo uresničiti tudi s povezavami in članstvom v evroatlantskih strukturah. To so vsem nam skupna hotenja. Vojna na Balkanu je bila krvavo opozorilo. Uničenje in žarčenje vojnega gorja se ne zaustavljata ob državnih mejah in nihče ne more in ne sme ostati neprizadet in ne more molčati.

Zato, dragi prijatelji, je v dobro vseh ljudi Srednje Evrope, da tudi poslej sodelujemo in spodbujamo sodelovanje in razumevanje med našimi državami, da pomagamo odpirati vrata tam, kjer jih breme pragmatične politike ne zmore odpreti.

To naše četrto, zdaj že tradicionalno srečanje, kaže širino razmišljanja Srednje Evrope o prihodnosti velikih in malih držav in narodov v ustvarjanju skupne evropske prihodnosti, ob istočasnem ohranjanju nacionalnih in kulturnih identitet.

Ob zahvali za to, da ste nas počastili s svojo udeležbo na tem srečanju, ob zahvali za uspešne in prijateljske pogovore, mi dovolite, da zaželim uspeh našemu druženju tudi v prihodnje. Verjamem vanj in v njegovo poslanstvo.

Nazdravljam našemu prijateljstvu, razvoju in blaginji vseh naših narodov. Nazdravljam za zdravje, srečo in uspeh vseh Vas, dragi prijatelji!