OTVORITEV RAZSTAVE BAROČNO SLIKARSTVO NA GORIŠKEM

Ljubljana, Narodna galerija, 4. april 2002


Spoštovane gospe in gospodje,
za umetnine, ki že stoletja živijo z nami in v nas, nepoučeni pogosto ne vemo, kdo jih je ustvaril, kdo jih je naročil, zakaj prav takšne. Čas je prekril mnoga vprašanja, pogosto tudi odgovore nanje. Ključnega ne. Novo je zmeraj nasprotovalo ustaljenemu okusu in prevladalo le, če je bilo močnejše in boljše. In tako je barok postal in ostal dolga zlata doba nekega sloga, ki je gospodoval nad vsem načinom življenja.

Ko smo nocoj deležni baročnega slikarstva na Goriškem, smo lahko še posebej veseli dejstva, da se umetnost tudi v že davnih časih ni zaustavljala na etničnih mejah. Tudi to je pomembno vedeti danes, ko se narodi politično, gospodarsko, duhovno vse bolj odpirajo drug k drugemu. Verjamem, da bo dober obisk najlepše priznanje prirediteljem te razstave. Veseli me, da odpiram tako pomembno razstavo iz ustvarjalne zakladnice goriškega območja.