Spoštovani krški župan gospod Bogovič, spoštovane policistke, spoštovani policisti! Najprej vam voščim lep dober dan in seveda želim želeni uspeh vašemu srečanju. Lepo vas je videti v tako velikem številu. Upam, da lumpi ne bodo razumeli, da je ta dva dneva čas za njihove podvige.

Štejem si to povabilo za zelo odgovorno dejanje in se vam zanj zahvaljujem, posebej še, ker je prišlo po moji sodbi v pravem času. Štejem namreč to srečanje z vami za dobro priložnost za pogovor o nekaterih problemih oziroma o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki so povezana z vašim zahtevnim poklicem in z zahtevnim in odgovornim delom, ki ga opravljate policisti. Ta vprašanja so razčlenjena v gradivih za kongres, dotaknil se jih je pa tudi gospod predsednik Rakuša. Imel sem, lansko leto, o teh vprašanjih priložnost večkrat govoriti bodisi s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, s predstavniki policije ali Policijskega sindikata. Zadnja takšna priložnost je bil pogovor s predstavniki koroških policistov po njihovem protestnem zboru na Holmcu.

Na mojo odločitev, da se danes udeležim vašega srečanja, torej tega uglednega zbora slovenskih policistov in da vam spregovorim, so predvsem vplivale razprave o slovenski policiji v zadnjih mesecih, ki so dodobra načele stanje duha v policiji in pokazale neurejene odnose predvsem v njenem upravnem vrhu in do določene mere omajale visok ugled in zaupanje, ki ga je v javnosti, med državljankami in državljani Republike Slovenije, utemeljeno uživala slovenska policija in ki ga še zmeraj uživa. Vi to dobro veste in veste tudi dobro, koliko vam ta ugled pomeni. Ob vabilu za kongres ste mi dodatno poslali tudi dve pismi. Eno, ki je naslovljeno poslankam in poslancem Državnega zbora in drugo, naslovljeno predsedniku Vlade in v katerih izražate svoje nezadovoljstvo. Vaše srečanje, posebej v teh razmerah, zahteva po moji sodbi vso pozornost.

Policijski sindikat je prvi poklican, da spregovori o delovnem in socialnem položaju policistk in policistov. Zakaj? Ta položaj odločilno vpliva na vaše življenje, na poklicno uspešnost, na motiviranost za delo. Ta slednja se mi zdi še kako zelo pomembna. Kdor pozna naravo policijskega dela in njegove nevarnosti in izzive, mi bo dal prav. S tem pa ta delovni in socialni položaj policistov neposredno vpliva tudi na stopnjo varnosti državljanov in na zmanjševanje nevarnosti in ogroženosti v državi. Torej na stvari, zaradi katerih policija v demokratični državi sploh obstoji. To so vprašanja, ki jih je ali ki so argumentirano razčlenjena v gradivih za vaš kongres. V zvezi s tem naj najprej ponovim svoje stališče, ki sem ga povedal tudi predstavnikom sindikata pred časom, da imate prav, ko pravite, da je država dolžna po svojih možnostih poskrbeti za dostojno življenje ljudi, ki delajo v tako odgovornem poklicu, ki zahteva visoko strokovno usposobljenost in stalno pripravljenost. Poklic, ki je izpostavljen nevarnosti in ki v javnosti zahteva visok družbeni ugled in avtoriteto. Imate prav, ko pravite, da je država tudi dolžna ustvarjati pravne, politične, organizacijske, delovone, materialne in druge razmere, v katerih bo policija mogla strokovno, učinkovito in odgovorno opravljati svoje delo. To delo pa je in vi to dobro veste, vsak dan bolj zapleteno in bolj zahtevno. Kaj s tem mislim?

S spremembami v Evropi se spreminjajo tudi varnostne razmere v državi, načini ogrožanja varnosti dobivajo drugačne značilnosti, višje so varnostne zahteve in merila, drugačne in več je tudi tistih dejavnosti, ki varnost ogrožajo. Odpiranje Slovenije v svetovne tokove pavečuje tudi delež odgovornosti slovenske policije, ne samo za varnost Slovenije, pa tudi drugih v Evropi in v svetu. Tako kot je mir v svetu nedeljiv, je v svetu vse bolj nedeljiva tudi varnost. Gre za odgovornost, za uspešno spopadanje - za odkrivanje in preprečevanje - z mednarodnim kriminalom, z organiziranim kriminalom, z nedovoljeno trgovino z drogami, za spopadanje s terorizmom, za spopadanje z ilegalno trgovino z orožjem, za te vrste trgovino z radioaktivnimi snovmi, s človeškimi organi, z otroci, gre tudi za genocid in za vojna hudodelstva, za odkrivanje in prijemanje vojnih hudodelcev in za njhovo privedbo pred Haaško sodišče za vojne zločine. Gre tudi za reševanje zapletenega begunskega vprašanja. Slovenija je blizu vojne, blizu Balkana, blizu kosovske krize. Od tam 1judje, zaradi nikakršne varnosti, ki ogroža tudi njihovo življenje, torej eksistenco, bežijo. Bežijo kam? Ne na vzhod, ampak na zahod, bežij0 preko Slovenije.

To še bolj aktualizia sicer občutljiv položaj Slovenije na meji s tisto Evropo, kjer ni ne vojne in ne miru, kjer se vse bolj prepoznavno začrtuje z vsemi posledicami Schengenska meja in kjer se, kar je za nas pomembno zelo občutljivo, začrtuje meja med stabilnim in nestabilnim delom Evrope, kar je za nas, skorajda bi rekel, eksistenčno vprašanje. Ali bo ta meja tekla na zahodni in severni ali na južni slovenski meji? To so, spoštovane gospe in gospodje izzivi časa, kot temu pravimo. Izzivi globaliziranega sveta, ki ob dobrih prinaša tudi manj dobre stvari, prinaša kriminal, deviacije in sprevržena ravnanja 1judi. Da bi zavarovali in utrdili dobre strani in vrednote teh sodobnih procesov v svetu smo se na te slabe in škodljive dolžni odgovorno in profesionalno odzivati vsi. V prvi vrsti politika in potem za to poklicane službe, tudi policija, uniformirana in kriminalistična.

Globalna je namreč v svetu postala tudi odgovornost. Tudi odgovornost za mir in varnost, za varovanje človekovega dostojanstva in pravic, kar vse sodobno človeštvo šteje, ob drugih, za temeljne vrednote, za tiste vrednote, ki jih je treba utrjevati in varovati in smo k temu vsi zavezani. Ob tem bi seveda rad posebej poudaril, da je po mojem trdnem prepričanju slovenska policija v temelju usposobljena tudi za opravljanje teh nalog v novih razmerah. Tudi v novih razmerah in v spreminjajočem se svetu. O tem pričajo navsezadnje tudi visoke ocene slovenske policije o njenem mednarodnem sodelovanju, o njenem sodelovanju v okviru Interpola in pri sodelovanju s policijami sosednjih držav ali s policijami na skupnih nalogah, kjer pač do tega pride. Slovenska policija je tudi strokovno preizkušena, nenazadnje tudi v konfrontacijah zadnjih let življenja v nekdanji skupni jugoslovanski državi, še posebej v juniju in juliju 1991. leta, ko je odločilno prispevala k varni osamosvojitvi slovenske države in še prej, ob ustanavljanju in varovanju manevrske strukture narodne zaščite in tudi v razpravah o narodni zaščiti, še prej v konceptu takoimenovanega splošnega ljudskega odpora, kar je bila slovenska posebnost. In, če sem že pri zgodovini, je preizkušena tudi takrat, ko je z visoko strokovnimi ukrepi preprečila mitinge hegemonistične srbske politike v Ljubljani, 1. decembra 1989. leta.

Spoštovane policistke in policisti, znana je, iz zadnjih mesecev tudi umazana politikantska zgodba o domnevno spornih dejanjih na koroškem Holmcu in Viču med vojno za Slovenijo. Ta zgodba je, saj to je že zdaj mogoče reči, skušala vreči temno senco na takratno vlogo policije. Ne toliko zaradi takratnega, ampak zaradi današnjega časa in zaradi današnje vloge policije. Skušala je omajati zaupanje v slovensko policijo danes. Ni se posrečila ta zgodba. Tudi zaradi vašega protesta in zahteve po resnici o Holmcu. Ta je zdaj znana in najbolj v vašem interesu je bilo, da je bila dognana. Tako kot vi, pa zdaj tudi sam pričakujem, da bo preiskava znotraj Ministrstva za notranje zadeve in preko komisije, ki je bila formirana v Državnem zboru, razkrila vzgibe in 1judi, ki so si to zgodbo izmislili, in jo tudi uporabili v obračunavanjih v vodstvu policije. Rezultat vam je poznan, obglavljeno je Ministrstvo za notranje zadeve in do nedavnega tudi sama policija. Tisti, ki so to afero spočeli, so storili veliko slabega državi in policiji. Ta tudi zaradi te afere nima najbolj ustreznih razmer za svoje delo, zlasti ker ni dokončana nujna reorganizacija, ki je zahteva Zakona o policiji in za katero se rok izteka. Vi policisti imate vse razloge in največji interes, da zahtevate rezultate preiskave in da se z njo razkrije vsa resnica. Brez razjasnitve te afere ni. mogoče pričakovati okrepitve omajanega zaupanja v Minitrstvo za notranje zadeve, pa tudi ne znotraj policije. Kar pa je temeljni pogoj za uspešno opravljanje nalog, ki jih ima policija po ustavi in zakonih.

Varnost je ena največjih vrednot, ob socialni in pravni varnosti še posebej tista varnost v ožjem pomenu, ker je ta pogoj za spoštovanje človekovih pravic in je v veliki meri odvisna od strokovnega dela policije. Ne zgolj in samo od policije. V veliki meri pa vendarle prav in tudi od policije. To strokovno delo zahteva in mora temeljiti le na strokovni usposobljenosti in znanju policista, na učinkoviti organizaciji policije, na sodobni opremi in strokovnem vodenju ter visoki delovni motiviranosti. Prav je, da tem vprašanjem dajete toliko poudarka in tudi sama nosilna tema tega vašega srečanja "Več varnosti ali več varnostnih služb?" o tem govori.

Zaupanje državljanov in ugled, ki je važen za uspešno delo policije, morata temeljiti le na visoki profesionalnosti, na doslednem spoštovanju zakonskih meja, ki dolačajo delovno področje, pooblastila, sredstva in metode delovanja in nadzor. In seveda, temeljiti mora na spoštovanju človeka, državljana, s katerim imate opraviti. To slednje se mi zdi še posebej pomembno. Pričakovanja slovenske javnosti so v tem pogledu zelo velika, ker tako visoko ceni in daje ugled svoji policiji. Nihanja v vrednotenju ugleda slovenske policije v slovenski javnosti pa so silno hitra. To, kar se je zadnje mesece dogajalo s policijo, pomeni globok nihaj navzdol. Nobeno drugo ministrstvo, nobena druga stvar v državi ni tako hitro podvržena zaznavanju v javnem mnenju. Zato pa je predvsem na vas samih, da se dosledno in odločilno in skrajno kritično soočite z zlorabami, nepravilnostmi in napakami, do katerih prihaja tudi pri delu slovenske policije. Da odpravljate razloge za občasne ekscese. Tega, da do njih prihaja, ne gre prikrivati pred javnostjo, še manj je taka dejanja možno braniti ali opravičevati. Toda, če se te stvari že zgodijo in navsezadnje tudi v policiji in tudi policaji so samo 1judje, so pa prav policisti najbolj zainteresirani, da se ta dejanja sankcionirajo, da ne bi senca in obsodba javnosti, ki je, kot sem rekel na ta dejanja silno občutljiva, padla na vso policijo. Temu lahko veliko pomaga notranja kontrola ter učinkovit parlamentarni nadzor in nadzor civilne družbe nad delom policije.

Prepričan sem, spoštovane gospe in gospodje, da takšno držo zmorete in da jo boste tudi dejavno uveljavljali. Tudi tako boste prispevali, da bo Slovenija varna, mirna, sodobna država, ki temelji na vladavini človekovih pravic, ki torej temelji na vladavini prava in v kateri bo 1judem prijetno živeti. Za takšno državo Slovenija še zmeraj velja in navsezadnje o tem govori tudi poročilo ameriškega zunanjega ministrtva o kršitvah človekovih pravic v svetu. In kar je pomembnejše, takšno državo so 1judje želeli na plebiscitu v decembru 1990. leta. Za takšno državo se je v vojni 1991. leta za Slovenijo angažirano borila tudi slovenska policija. Za takšno državo je dalo življenja nekaj slovenskih policistov, veliko je bilo ranjenih. Na to morete biti ponosni, to je moralni temelj, na katerem lahko temeljite danes svoj ugled in svoj položaj v slovenski družbi.

Zato imate prav, ko vztrajate na stališču, da vam delovno področje, naloge in tudi ravnanja določajo le ustava, zakoni in na zakonih temelječi predpisi in, kar se mi zdi zelo pomembno, vaša poklicna in človeška etika. Spoštujte jo pri svojem delu, spoštujte pri svojem delu človeka, s katerim imate opraviti, njegove pravice, njegovo osebnost, dostojanstvo in svoboščine. Vztrajajte, da morate biti strokovnjaki v svojem zahtevnem poklicu in dajajte še naprej takšno pozornost lastnemu izobraževanju in usposabljanju. Zahtevajte, da vam je to tudi omogočeno. Ne dovolite, da bi tudi v slovenski policiji nastajale strankarske in klanovske policije. Ne dovolite, da bi se tudi slovenske policije polastila strankarska politika. Dajte državljanom in državljankam po svojih močeh, kar pričakujejo od vas in kar je ta država zapisala v zakone. Od nje pa zahtevajte, kar vam je dolžna zagotoviti in kar je ravno tako zapisala v zakone. Predvsem pa zahtevajte, da vas zavaruje pred poskusi politizacije, kot to zahtevate v svojem nedavnem pismu poslankam in poslancem Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Kot sem povedal na začetku, ste me s temi pismi seznanili, kar sem povedal, je moj odnos do vsebine teh pisem. Pri uresničevanju teh svojih zahtev imate vso mojo podporo. Želim in pričakujem, da bo tak odnos do vsebine teh dveh pisem imelo tudi novo vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in policije. Da bo podprlo takšne vaše zahteve. Verjamem in prepričan sem, da lahko potem tudi samo, torej vodstvo ministrstva in vodstvo policije, računata z vašo aktivno podporo pri njim naloženi zahtevni nalogi urejanja razmer v ministrstvu in policiji, kriminalistični in uniformirani, in pri izpeljavi zahtevnih nujnih reorganizacij, pri zagotavljanju notranje kontrole, učinkovitega parlamentarnega nadzora in nadzora civilne družbe nad delom policije in tudi pri vzpostavljanju na temelje zakonov prakse, ko policija deluje v pogojih, v katerih se sooča tudi z zasebnimi detektivskimi službami in službami zasebnega varovanja. Izpeljava teh stvari je pogoj za uspeh in učinkovito delo policije in za utrjevanje kvalitetne ravni njenega dela, odgovornosti za visoko stopnjo varnosti državljank in državljanov v slovenski državi in za njeno varnost. Verjamem, da se bo potem znova utrdilo tudi medsebojno zaupanje in solidarnost znotraj slovenske policije. Policija, v kateri med policisti ni medsebojnega zaupanja in delovne solidarnosti, ne more biti dobra policija. K temu lahko veliko prispeva tudi kongres policijskega sindikata tu v Krškem in želim, da bi tako tudi bilo, zaradi varnosti ljudi v Slovenji in zaradi slovenske policije.

Želim vam uspešno delo, z željo, da bi na tem svojem kongresu čimveč prispevali tudi h kvaliteti in ugledu vašega zahtevnega poklica in da bi s to mojo željo pozdravili tudi vse slovenske policistke in policiste, ki jih ni tukaj in ki tukaj predstavljate njihov sindikalni interes. Hvala lepa.