Javni nastopi

ZGODOVINA DOLINE POD KOČEVSKIM ROGOM JE TUDI ZGODOVINA KOČEVSKIH NEMCEV
Govor predsednika Milana Kučana v Kulturnem centru Kočevarjev staroselcev
Predsednik republike Milan Kučan je na Dan odprtih vrat obiskal Društvo Kočevarjev staroselcev v Kulturnem centru v Občicah

Občice, 21. julij 2002


Spoštovani,
hvaležen sem predsedniku Društva Kočevarjev staroselcev, gospodu Grilu, za prijazno povabilo, da se na Dan odprtih vrat Vašega kulturnega središča pridružim današnjemu srečanju. Vašemu delu pripisujem velik pomen. Segate v zgodovino, ki je del zgodovine na slovenskih tleh. Ljudem v teh krajih ni bila zmeraj naklonjena, vendar se je zgodila in jo je treba razumeti, spoznati tudi boleče strani preteklosti in brati iz nje sporočila za prihodnost. Nauk je v bistvu preprost in znan iz mnogih izkušenj, ki jih imamo ljudje skorajda po vsej Evropi. Življenje je bogatejše, če znamo živeti drug z drugim ne glede na razlike in ob njihovem spoštovanju, strpno in tvorno. Vemo, da so tod in širom po Kočevskem dolga stoletja sobivali ljudje dveh kultur: slovenske in staroselske kočevarske z nemškimi koreninami. Delili so si življenje v tem trdem a lepem svetu, ki so ga kultivirali s trdim delom mnogih rodov. Razumeli so se, gotovo kdaj tudi prepirali, le kdo se ne, vendar so sodelovali, rojevali in umirali v sožitju in medsebojnem spoštovanju.

Takšna je zgodba o nekdanjem življenju v teh krajih, dokler ni vanjo vstopil velikonemški duh z vojno vihro. Kočevski staroselci so bili v njej uporabljeni in izigrani. Velika večina se jih je odpovedala svojim domovom, optirala je za nacistični rajh in pričakovala boljše življenje v obsotelskih domovih z južne meje Rajha izgnanih Slovencev. Vojni pohod nacistične Nemčije in fašistične Italije je takrat opravil svoje, vendar se je na koncu zlomil v spopadu za ohranitev občečloveških vrednot, ki so se oblikovale v evropskem kulturnem in civilizacijskem izročilu. Zlomil se je tudi zaradi odpora tiste skupine staroselcev, ki ni odšla in je skupaj s slovenskimi sosedi sodelovala v narodnoosvobodilnem boju in zmagi svetovne demokracije. Zgodovina teh krajev je zgodovina tudi teh Kočevskih Nemcev. Je zgodovina enih in drugih. Je zgodovina o ljudeh v teh krajih. Je pričevanje o tem, kaj stori izprevržena velikonacionalna ideologija, ki povsem zanemari usode posameznega človeka, od katerih zahteva, da ji služijo brezpogojno zgolj zato, ker so se rodili kot pripadniki nekega naroda. Žal se to dogaja skozi vso novejšo evropsko zgodovino.

Ko danes gledamo na tiste čase, moramo reči, da so bili zmagovalci v času neposredno po vojni, ozkega in trdega srca do življenja in vseh različnosti v teh krajih. Tudi do stvari, ki so spominjale na njihove nemške korenine. Kulturni center je trajen pomnik vseh teh hudih časov. Je tudi opomnik, da nazaj, v čase pred njimi, ni poti.

Spoštovani, današnji dan govori o naši skupni volji, da izstopimo iz preteklosti, da jo razumemo kot trpko izkušnjo in se potrudimo, da bosta tudi v teh krajih za zmeraj doma medsebojno razumevanje in strpnost. Verjamem, da bo Vaša hiša prostor, kamor bodo s spoštovanjem prihajali novi rodovi po svetu razseljenih kočevarskih staroselcev in spoznavali korenine in razloge usode, ki se je dogodila njihovim prednikom. Verjamem pa prav tako, da bo Vaša hiša tudi pomnik nekega časa, ki ga nihče ne bi smel več ponavljati. Slovenska država bo, to trdno verjamem, tudi v prihodnje odprt in svoboden prostor za vse raznolike kulture in človeške usmeritve z dolžnim spoštovanjem do tiste tradicije, ki je na dolgi zgodovinski poti vseh ljudi našega nacionalnega ozemlja trdno utemeljevala medčloveško sodelovanje in spoštovanje, ne glede na kulturno, etnično in duhovno pripadanje posameznikov in skupin.

Želim, da bi ta kulturni center postal kulturno žarišče in mesto povezovanja vseh ljudi, ki živijo v tej lepi dolini pod Kočevskim rogom. Slovenija je in bo nacionalno prepoznavna državljanska republika, ki spoštuje in varuje različnost in v kateri državljanske pravice niso vezane ne na nacionalno pripadnost državljanov in ne na njihovo število. Vabim vas, da se za takšno Slovenijo skupaj zavzemamo tudi v prihodnje.
Vsem občanom Dolenjskih Toplic pa iskrene čestitke za občinski praznik.


 

arhivska stran