OSEM MEJNIH PREHODOV V DESETIH LETIH
Delovno srečanje s predsednikom Mádlom ob otvoritvi mejnega prehoda Čepinci

ČEPINCI - VERICA, 28. marec 2002


Dober dan vam voščim dobri ljudje. Jo napot kivanok, jo emberek.

Želim vam vsem, da se danes tu na Goričkem, na meji med Goričkim in Porabjem, med republiko Slovenijo in Madžarsko dobro počutite. Kdor čaka dočaka. Danes je praznik in dovolj imamo razlogov za veselje.

Danes se končuje neka deset let dolga zgodba in prav je, da se spomnimo, kako se je to vse skupaj začelo. Začelo se je s slovesnostjo na dveh mejnih prehodih Pince in Martinje, ko sva s takratnim predsednikom republike Madžarske, spoštovanim gospodom Arpadom Gönczom odpirala ta dva mejna prehoda, ki naj bi bila začetek osmih mejnih prehodov med našima dvema prijateljskima in sosednjima državama.

Zdaj, skoraj natančno po desetih letih, s spoštovanim predsednikom republike Madžarske gospodom Ferencem Mádlom odpirava ta prehod in končujeva projekt. Cel projekt smo načrtovali s trdnim prepričanjem, da je konec delitve Evrope. Delitve, ki je tudi na tem koncu delila Evropo na dva svetova, ki med seboj skoraj nista komunicirala. Na dva svetova, ki sta ločila ljudi, prijatelje, družine, sorodnike, tudi naroda in tudi države. Verjeli smo, da prihaja čas, ko bodo v polni meri lahko živele na vsem evropskem prostoru vrednote, ki so zrasle po končani drugi svetovni vojni, na temelju evropske ureditve, kakršna je nastala takrat, na temelju sklepov zaveznikov, tudi tistih, ki so bili zapisanimi v Potsdamu. Takšna Evropa naj bi služila miru, varnosti, sožitju in blaginji vseh evropskih ljudi.

Zdaj se ta Evropa dogaja pred našimi očmi tudi kot rezultat naših naporov, naših prizadevanj. V letošnjem letu naj bi bila končana pogajanja mnogih držav kandidatk za Evropsko unijo. Letos naj bi se razširil tudi Nato, tudi z našo slovensko državo; Evropska unija z našo in madžarsko državo.

S svojim prispevkom, z odprtjem meje na vseh tistih koncih, kjer so povezave naravne in kjer so nekoč že bile, smo dali svoj pomemben kamenček v mozaik boljše, optimistične evropske prihodnosti. Trdno sem prepričan in verjamem, da tudi ta prehod ne bo imel dolgega življenja, da bo čez nekaj let postal nepotreben, ker preprosto meje tu ne bo več in je tudi ne bomo potrebovali. Do takrat pa naj ta prehod in prijateljski odnosi med našima državama služijo ljudem, ki živijo na tem koncu Evrope, naj služijo miru, varnosti, dobri prihodnosti vseh evropskih ljudi. Predvsem pa želim, da služi ta mejni prehod za čim tesnejše človeške vezi ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, porabskim Slovencem, goričkim Slovencem, Madžarom, ki živijo na tej in na oni strani meje.

V čast si štejem, da lahko danes ta mejni prehod odprem skupaj s predsednikom republike Madžarske, z našim prijateljem dr. Ferencem Mádlom in ga vabim, da on prevzame besedo.