Govor

PRIMORSKI IN VSESLOVENSKI SPOMENIK NA CERJU NAJ BO POMNIK BOJA IN ŽRTEV ZA SVOBODO DEMOKRATIČNEGA SLOVENSTVA
Govor predsednika republike na proslavi na Cerju ob Dnevu upora proti okupatorju s polaganjem temeljnega kamna za spomenik braniteljem Zahodne meje

Cerje, 27. april 2002

"27. april je dan, s katerim nova slovenska država izraža spoštovanje tistemu slovenstvu, ki je v letih druge svetovne vojne prepoznalo znamenja časa in razumelo, katere temeljne vrednote demokratične družbe in etiko, ki temelji na spoštovanju dostojanstva slehernega človeka, je potrebno nesebično, brez misli na nacionalne in ideološke egoizme braniti, ker so bile ogrožene v samem njihovem bistvu in se je zato z narodnoosvobodilnim gibanjem in partizanskem bojem pridružilo veliki protinacistični in protifašistični koaliciji demokratičnih zaveznikov, katere enakopraven člen je postalo," je med drugim poudaril predsednik Kučan ter dodal, da naj bo "Primorski in vseslovenski spomenik na Cerju zato pomnik boja in žrtev za svobodo demokratičnega slovenstva. Zanamcem naj govori tudi o branilcih naše človeške in nacionalne svobode v kratki, a učinkoviti vojni vihri v junijskih in julijskih dneh leta 1991, ko smo v spopadu z vojaštvom bivše skupne zvezne države ubranili svojo pravico do samoodločbe, s katero smo utemeljili svojo slovensko državo, politično samostojno in suvereno Slovenijo, v kateri zdaj živimo v miru in ustvarjanju že več kot deset let."

Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi prijatelji in znanci, spoštovani gostje,

današnja vgraditev temeljnega kamna za spomenik narodnemu uporništvu v Slovenskem Primorju ima velik simbolni in politični pomen za te kraje in slovenske ljudi, za vso slovensko državo, za vso našo slovensko narodno skupnost, tudi za tisti njen del, ki je zunaj njenih meja, pa tudi za vso demokratično Evropo. Slovensko domoljubno odporništvo ima dolgo tradicijo, ki se je moremo s ponosom spominjati in je v veliko oporo naši narodni samozavesti tudi v sedanjih časih. Pričuje o neuklonljivi volji naših prejšnjih rodov, da s svojimi požrtvovalnimi prizadevanji in dejanji skrajnega poguma ohranijo slovenstvo in ga uveljavijo kot dejavno evropsko nacionalno identiteto, ki spoštuje druge, a hkrati zahteva tudi spoštovanje zase, ki zmore in želi prispevati k tvornemu sožitju, sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju vseh evropskih narodov.

Primorski narodnoosvobodilni boj ima v naši preteklosti posebej izpostavljeno mesto, vredno hvaležnosti, vsega priznanja in občudovanja. Bil je uspešen zato, ker mu je zvečine uspelo ohraniti veliko enotnost in soglasje vseh naših tukajšnjih ljudi tudi v najtežjih časih. Zato je narodnorevolucionarna organizacija TIGR, ki jo imamo danes še posebej v mislih, v najtežjih časih italijanskega fašističnega nasilja med obema svetovnima vojnama uživala podporo in občudovanje primorskih ljudi, ki jih je branila in vzpodbujala, da so s ponosom in samospoštovanjem kljub državnemu terorju vztrajali pri ohranjanju slovenske kulture, jezika in trdne narodne pripadnosti. Pod njenim vplivom so ljudje bojkotirali fašistične organizacije, ustanove, prireditve in se uprli vsem pritiskom, naj sodelujejo s fašisti. Tigrovci so umirali, sodili so jim, grobo so preganjali njihove družine. Niso klonili pred nasiljem in niso se pustili podkupiti. O njihovem junaštvu in veri v pravičnost svojih dejanj priča ta njihova drža na I. in II. tržaškem procesu in spomenik na Bazovici. Njihovo junaštvo je ljudem ostajalo zgled, da je upor možen, da more biti učinkovit, da ljudstva, ki brani svoj obstoj in ponos, ni mogoče zlomiti. Mogoče ga je z nasiljem uničiti, ni pa ga mogoče premagati. Zato je razumljivo, da je tudi po letu 1941 partizansko osvobodilno gibanje na Primorskem dobilo najširši zamah. Da je bilo mogoče in celo samoumevno tesno sodelovanje svetovnonazorsko in politično različno mislečih ljudi v boju za nacionalno svobodo kakor in demokratično in socialno pravično družbo.

To imam na današnji državni praznik upora še posebej v mislih. 27. april je dan, s katerim nova slovenska država izraža spoštovanje tistemu slovenstvu, ki je v letih druge svetovne vojne prepoznalo znamenja časa in razumelo, katere temeljne vrednote demokratične družbe in etiko, ki temelji na spoštovanju dostojanstva slehernega človeka, je potrebno nesebično, brez misli na nacionalne in ideološke egoizme braniti, ker so bile ogrožene v samem njihovem bistvu in se je zato z narodnoosvobodilnim gibanjem in partizanskem bojem pridružilo veliki protinacistični in protifašistični koaliciji demokratičnih zaveznikov, katere enakopraven člen je postalo.

Primorski in vseslovenski spomenik na Cerju naj bo zato pomnik boja in žrtev za svobodo demokratičnega slovenstva. Zanamcem naj govori tudi o branilcih naše človeške in nacionalne svobode v kratki, a učinkoviti vojni vihri v junijskih in julijskih dneh leta 1991, ko smo v spopadu z vojaštvom bivše skupne zvezne države ubranili svojo pravico do samoodločbe, s katero smo utemeljili svojo slovensko državo, politično samostojno in suvereno Slovenijo, v kateri zdaj živimo v miru in ustvarjanju že več kot deset let.

Spomenik na tem lepem kraju Krasa nas bo spominjal na vse žrtve na našem uporniškem popotovanju skozi zgodovino. Toda od spominov ni mogoče živeti, zato naj nas opominja, da je vrednote žrtev, na katere nas spominja, treba potrjevati tudi v naših sedanjih dejanjih, kajti trajne bodo, če jih bodo nosili v sebi in uresničevali vedno novi rodovi. To so vrednote demokratičnega duha, zato so nam vodilo tudi danes, ko se povezujemo v skupnem premisleku o prihodnosti slovenstva in njenem udejanjanju.

Velja premisliti o mestu Slovenije v svetu, kot se nam zarisuje z vsemi njegovimi značilnostmi in izzivi globalnega, soodvisnega in neprizanesljivo tekmovalnega sveta. Velja premisliti zato, da bi lahko zavarovali svojo identiteto, svojo kulturno in duhovno ustvarjalnost in njene materialne temelje v sodelovanju in zavezništvu z državami, ki tako kot mi svojo prihodnost utemeljujejo na načelih in vrednotah evropskega demokratičnega izročila. Združujoča se Evropa napoveduje upanje in tudi možnosti, da se s skupnim hotenjem evropska zgodovina raznarodovanja, nasilja in kršenja osnovnih človekovih pravic ne bo več ponovila, da bodo mednacionalni in meddržavni odnosi trajno temeljili na načelih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, priznavanja razlik in strpnosti ter na spoznanju o medsebojni odvisnosti in usodni povezanosti vseh evropskih narodov in držav.

Zato mora Slovenija dobiti svoje mesto v Evropski uniji in evroatlantskem obrambnem zavezništvu. Potem bo tudi besedna zveza »branitelji zahodne meje«, ki ste jo uporabili v vabilu na današnjo proslavo, le še spomin in opomin na pretekle hude čase in težko prehojene poti. Verjamem v to, saj se evropska demokratična načela o mednacionalnih odnosih utrjujejo in potrjujejo kot edina možna, če želi Evropa živeti v miru in ustvarjanju blaginje za vse svoje ljudi, v globalnem svetu pa imeti vlogo enega od dejavnih in ustvarjalnih središč civilizacije soodvisnega sveta. Verjamem v to toliko bolj, ker so demokratična zavezništva možna, ker je bilo tudi v času najhujšega fašističnega pritiska na slovenske Primorce možno zavezništvo z italijanskimi demokrati in protifašisti na drugi strani sedanje meje, ki je rodilo skupen odpor in sodelovanje slovenskih partizanov z znanimi italijanskimi partizanskimi brigadami in divizijami.

Verjamem, da lahko zaživi Evropa čez državne in politične meje, ki so v preteklosti ločevale ljudi, narode, države, politične sisteme in vojaške bloke. Tako bo lahko v polnosti zaživel tudi skupen slovenski duhovni prostor, kot prostor sodelovanja slovenskih ljudi, ne glede na to, v kateri državi delajo in živijo, ne glede na to, katere države lojalni državljani so. Verjamem tudi v to, da bodo evropske demokratične sile trajno prevladale nad vedno znova pojavljajočim se napadalnim nacionalnim populizmom, ki hoče nazaj stare čase nacionalnih prevlad, diskriminacije nacionalnih in drugih manjšin in gospostva nacionalnih egoizmov. Slovenija kot demokratična država bo, kot doslej, pri tem dejavno sodelovala. Za to ji upravičeno daje legitimacijo tudi velika izkušnja, ki si jo je pridobila s svojim domoljubnim, vztrajnim in trdim soočanjem z vsemi, ki so hoteli ogroziti demokratične vrednote evropskega civilizacijskega izročila ter tudi našo nacionalno in demokratično identiteto. Legitimacijo nam daje dejstvo, da tega nismo počeli le zaradi nas samih, tako smo ravnali zaradi obrambe vsega, kar je nastalo vrednega v evropski preteklosti in kar je danes last nas vseh Evropejcev. Legitimacijo nam daje resnica, da smo te vrednote branili v zavezništvu z demokratičnimi silami vseh narodov Evrope, v vseh burnih in odločilnih trenutkih Evrope v zadnjih sto letih. To so bili usodni časi tudi za Slovence. Bili smo v teh zavezništvih, ker nas nacionalna izkušnja uči, da lahko svoj obstoj in istovetnost ohranjamo le z zavezništvi. Tudi s to izkušnjo je pogojeno naše sedanje hotenje po enakopravnem sodelovanju v evroatlantskem zavezništvu, v tistem, ki je zraslo na temeljih in vrednotah medvojnega zavezništva demokratičnih držav, katerega člen smo bili tudi Slovenci.

Vsem Vam in vsem državljankam in državljanom čestitam ob 27. aprilu, prazniku slovenskega uporništva, in enako tudi za prvi maj, praznik delavskih sanj in uporništva.

Gospe in gospodje, tovarišice in tovariši,
svoboda je samo ena, v življenju in v delu.
Želim Vam vse dobro tudi v Vašem osebnem življenju.