ZNANJE IN ODLIČNOST ZAGOTAVLJATA TRŽNI USPEH
MIP d.d. Nova Gorica - otvoritev novih proizvodno distribucijskih prostorov

Nova Gorica, 8. september 2001


Spoštovano vodstvo in poslovni partnerji MIP-a, cenjeni delavke in delavci,

ob obisku letošnjega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni sem bil prijazno povabljen tudi na vaš razstavni prostor. Veliko je bilo tam videti. Direktor, g. Testen, mi je s takim navdušenjem pripovedoval o vaši najnovejši naložbi, da sem kot vaš star znanec z veseljem sprejel njegovo povabilo na današnjo slovesnost. To je priložnost, da pobliže spoznam vaše dosežke in načrte, ki jih ima MIP za prihodnost.

Zanima me ta prihodnost in vaša razmišljanja o razvoju podjetja, o njegovi vpetosti v Goriško regijo, v širši slovenski prostor in vse bolj tudi v sodobne globalne trge. To je sestavni del premišljanj o prihodnosti Slovenije, o prihodnosti, ki vse bolj nujno terja odgovore na vrsto razvojnih vprašanj in dilem. Tudi tistih, ki zadevajo prihodnost naše identitete in razvoj zanjo odločilnih dejavnikov, tudi gospodarskih.

Letošnje poletje je predvsem zaradi suše postavilo v ospredje razpravo o razmerah v slovenskem kmetijstvu in o njegovi prihodnosti. Morda brez suše takšne globlje razprave ne bi ali je še ne bi bilo, predvsem pa se najbrž ne bi dotaknila širše in ne zgolj neposredno zainteresirane javnosti. Kmetijstvo pa ni zgolj vir prehrane, ima mnogo pomenov, ki nas tako ali drugače zadevajo vse. Zadeva seveda tudi živilsko predelovalno industrijo, saj je njuna prihodnost tesno povezana. Razkorak med sprejeto kmetijsko politiko in razvojnimi dokumenti ter razmerami, kakršne so v kmetijstvu, je prevelik. Tudi nezadovoljstvo. To terja širšo razpravo v slovenski javnosti. Dobro pripravljena razprava, ki bi morala utrditi spoznanje, da kmetijstvo ni stvar zgolj kmetijcev in da skrb zanj ni izzvana samo s približevanjem EU. Morala bi po mojem mnenju odgovoriti predvsem na dve vprašanji. Prvič, ali država oz. vlada kaže interes in dovolj odgovoren odnos do kmetijstva in kaj z dobrim in odgovornim odnosom v pogojih odprtega tržnega gospodarstva razumemo, in drugič, kaj v resnici pomeni vstop v EU za slovensko kmetijstvo. Tudi kmetijstvo je ob svojih posebnostih in tudi negospodarskih razsežjih v načelu tržna gospodarska dejavnost, ki je kot vsaka druga podvržena delovanju tržnih meril, tveganju in neposredni odgovornosti pridelovalcev in predelovalcev. Znotraj takšnega pristopa je edino možno premisliti vlogo in skrb države. Ta razprava je vse prej kot lahka, ker zadeva med drugim tudi tradicijo in miselnost, a bolje je z njo začeti prej kot pozneje.

Vi dobro veste, da je vsaj toliko kot kmetijstvo v celoti, na razvojnem prepihu tudi živilsko predelovalna industrija, ki ima ta čas premalo potrebne razvojne dinamike in spodbude. Ko se je pred časom v slovenski trgovini vendarle pričel pospešen proces koncentracije in konkurenčnega usposabljanja, se na žalost ni pričel tudi pričakovani vzporedni proces povezovanja v živilsko predelovalni industriji. Ta se je na koncentracijo slovenskih trgovcev odzvala predvsem z ugovori, da ji monopolno diktirajo prodajne oz. dobavne pogoje, ni pa tudi sama preko trga in konkurence vzpostavila s trgovci enakovrednega partnerstva. Da ne bi bil napačno razumljen, poudarjam, da govorim o zaostankih v nujno potrebnem strateškem povezovanju, ki temelji na interesih tudi v živilski industriji, in ne o prevzemih, ki finančno izčrpavajo posamezna podjetja in jim jemljejo nujno potrebna sredstva za razvoj in konkurenčno sposobnost v tekmi za tržne deleže na odprtem domačem in tujem trgu.

MIP Nova Gorica, ima nekaj prepoznavnih blagovnih znamk. Doma in vse bolj tudi v tujini je prepoznavana po kvaliteti. Pravočasno je osvojila miselnost, da le znanje in odličnost izdelkov zagotavljata tržni uspeh. Tudi velika investicijska vlaganja v zadnjih petnajstih letih, ki so dvignila proizvodnjo na evropsko raven, je vodila ta miselnost.

Naredili ste veliko sprememb. Vendar je današnji čas, ko v veliki svetovni globalni vasi vse vre, čas neprestanih sprememb. Edina stalnica so pravzaprav spremembe same. Prepričan sem, da MIP že razmišlja o potrebnih strateških povezavah, ki so pogoj za razvojno moč in za zanesljivo prihodnost. Še več, da bo tudi med spodbujevalci in glavnimi dejavniki takšnih povezav v slovenski živilsko predelovalni industriji. Manj bo potem med drugim tudi strahov pred življenjem na evropskem in svetovnem trgu.

Iskreno vam čestitam k vsemu, kar ste dosegli. Želim pa vam tudi učinkovita strateška zavezništva in povezave. Zaradi vas samih in zaradi vseh nas.