PROSTOVOLJSTVO IN DELOVANJE CIVILNE DRUŽBE DAJETA TEHTEN PRISPEVEK K RAZVOJNI USPEŠNOSTI NARODA IN DRŽAVE
Govor predsednika Milana Kučana na otvoritvi 3. slovenskega kongresa prostovoljcev

Ljubljana, 2. februar 2001


Spoštovani prostovoljci, prijatelji, dragi gostje!

Vesel sem bil vašega povabila na 3. slovenski kongres prostovoljstva, tega pomembnega gibanja za nesebično podporo ljudem v stiski, za več človečnosti in strpnosti med ljudmi in za sonaravni razvoj slovenske družbe. Današnje srečanje je priložnost, da se vam v imenu države zahvalim za opravljeno delo, za zavzetost in tudi za človeško toplino, ki ste jo vi in vaši tovariši prostovoljci razdajali drugim. Prispevek slovenskih prostovoljcev soljudem, še posebej vseh tistih, ki se odzivajo na pobude Slovenske filantropije, je vreden občudovanja in spoštovanja. Omogočili ste, da bo tudi pobuda Generalne skupščine Združenih narodov, ki je leto 2001 razglasila za svetovno leto prostovoljcev, dobila na Slovenskem ustrezen odziv.

Na tretjem slovenskem kongresu prostovoljstva ste se zbrali mnogi od tistih, ki podarjajo svoj čas, znanje, svoje veščine in še posebej svojo dobro voljo in pozitivno energijo za pomoč posameznikom, za sožitje v svojem bližnjem in širšem okolju, v narodu in tudi v mednarodni skupnosti. Spodbuda za takšno dragoceno delovanje so zgolj osebno zadovoljstvo, izkušnje človeške kulture, v kateri se sreča človeka utemeljuje s srečo drugih in drugačnih, novo znanje in prepričanje, da se s prostovoljnim delom oblikuje podoba sveta, ki naj jo zaznamuje civilizacija solidarnosti in ljubezni. Spoštovanje zasluži predvsem dejstvo, da prostovoljci delujejo zgolj po zapovedi lastne vesti in srčne kulture in ne zaradi koristi ali zapovedi drugih ali celo države. Zato so pri svojem delu, pri opravljanju svojega poslanstva, svobodni in svobodo prinašajo tudi drugim ljudem. Tako ravnajo samo tisti, ki dajejo več kot dobijo in ne pričakujejo ničesar drugega, razen svojega notranjega zadovoljstva, notranjega miru in izpolnjevanja smisla življenja.

V demokratičnih družbah, in takšna je tudi naša, ima vsak človek pravico opravljati prostovoljno delo. To udejstvovanje spodbuja in razvija mnoge človekove potenciale, izboljšuje kakovost življenja, spodbuja socialno odgovornost in razvija solidarnost med posamezniki, družinami, skupnostmi in med narodni. Tudi pri nas se posamezniki in skupine vse bolj zavedajo te pravice, ki jo želijo sprejeti tudi kot odgovornost. Dobro znamenje je, da se jih vse več organizira v združenja, v katerih lahko sodelujejo pri uravnavanju življenja v svoji skupnosti, prevzemajo pobude za bolj enakopravno in s tem tudi bolj demokratično družbo. V svoji človečnosti prostovoljci z zanesljivim občutkom za druge spoznavajo potrebe soljudi in se dobro organizirani hitro odzivajo na probleme. Hitreje kot se more in bi se kdaj koli zmogla država. S svojim delovanjem spreminjajo prostovoljci duhovno ozračje skupnosti, saj presegajo politične, etnične, socialne pregrade pa tudi nacionalne meje in s tem vse zamejujoče in zmotne predsodke o drugačnih. Prostovoljstvo je velika in dragocena energija, ki povezuje ljudi na človeško najbolj občutljivih področjih. Slovenija tudi na poti v moderne evropske in širše integracije potrebuje to energijo, saj odločilno prispeva k njeni notranji trdnosti, ki je temeljni pogoj za samozavestno odprtost v svet. Zato je utemeljena misel, da sta prostovoljstvo in delovanje civilne družbe, ki imata na naših tleh imenitno tradicijo, tehten prispevek k razvojni uspešnosti naroda in države. Današnje prostovoljstvo je naslonjeno na trdne temelje človeške solidarnosti in medsebojne pomoči, s katero smo se Slovenci v veliki meri preživeli skozi svojo zgodovino.

Prav zaradi pomembnosti prostovoljstva in delovanja civilne družbe za notranjo trdnost in povezanost družbe je utemeljeno pričakovanje, da bo država zmogla vzpostaviti partnerski odnos do neprofitnega prostovoljstva. Takšno razumevanje tega področja daje več možnosti za izboljšanje kakovosti življenja. Nevladne in prostovoljske organizacije postajajo tudi vsebolj pomembna ekonomska kategorija; ustvarjajo socialni kapital, ki veliko prispeva k uspešnosti Slovenije. Država, ki podpira nevladne organizacije, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom na področju sociale in medčloveških odnosov, lahko z manj sredstev učinkoviteje rešuje probleme v skupnosti in tako prispeva k večjemu občutku varnosti državljanov. Oba partnerja morata najti uspešen način sožitja za doseganje ciljev, ki so v korist državljanov in države. Zato je smiselno tudi pričakovanje, da bo tudi naša slovenska država z ustrezno davčno zakonodajo in z drugimi ukrepi spodbujala razvoj prostovoljstva, neprofitnih in nevladnih organizacij in s tem tudi hitrejše in učinkovitejše reševanje nekaterih nadvse aktualnih socialnih problemov. To bo zmanjšalo nevarnost in škodljive posledice socialne izključenosti posameznikov in celih skupin ljudi iz slovenske družbe. Socialna izključenost postaja problem vseh razvitih družb, ki veliko razmišljajo in delajo na socialni trdnosti družb in na čim večji socialni vključenosti posameznikov in družbenih skupin. V zadnjem desetletju postaja vse bolj pomemben vidik te izključenosti begunstvo, ki z vse volj intenzivnimi begunskimi tokovi zapljuskuje Slovenijo in Evropo, ne le kot posledica zadnjih balkanskih vojn, marveč tudi kot naraščujoči val prebivalstvenih gibanjih z azijske in afriške celine, ko desettisoči, ki so jih hude stiske pognale z domačih ognjišč, iščejo srečo in kruh v tako imenovanih obljubljenih deželah Evrope. Čeprav je Slovenija zanje le prehodna in zaenkrat še ne ciljna država, je prav zadnje leto tudi soočena s tem valom. Po tem, ko smo v letih vojn na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini pokazali veliko mero solidarnosti in človečnosti z begunci iz najbolj prizadetih delov nekdanje skupne države, je zdaj naša človeška solidarnost in strpnost znova na velikem izpitu. Ta gotovo ne more rešiti tega vse večjega problema, s tem se bo morala bolj poglobljeno ukvarjati mednarodna skupnost, a tem ljudem, ki so na poti iz hudih stisk izgubili prav vse, dostikrat celo človeško dostojanstvo in ponos, lahko olajša že itak veliko gorje.

Iz programa vašega kongresa izhaja, da boste posvetili veliko pozornosti vlogi neodvisnih nevladnih organizacij, ki so gotovo pomembna sestavina družbenega življenja, saj zagotavljajo novo prebujanje civilne družbe, še kako potrebne tudi pri nas. Neodvisne nevladne organizacije imajo pomembno vlogo tudi v široko zastavljenih okvirih Sveta Evrope. Zmanjšujejo razlike med severom in jugom, spopadajo se z rasizmom, odpravljajo nestrpnost do tujcev, ohranjajo naravo, blažijo revščino in socialno izključenost. S temi programi dobiva prostovoljstvo razsežnosti, ki utrjujejo nove univerzalne vrednote svetovne civilizacije. Posebej bi se zato za izjemen prispevek pri razvijanju prostovoljstva rad zahvalil dr. Anici Mikuš Kos!

Veliko pričakovanj je v svojih osmih letih izpolnila Slovenska filantropija kot nevladna, nestrankarska in nepolitična organizacija za prostovoljstvo in druge dobrodelne dejavnosti. Nadvse pomembno pa je tudi, da se je Slovenski filantropiji uspelo aktivno vključiti v okolje Bosne in Hercegovine in Kosova, kjer je skupaj z mednarodnimi človekoljubnimi organizacijami pomagala odpravljati posledice vojne. To je vaš in je tudi slovenski prispevek za mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi.

Spoštovani!
Pridružujem se vaši veri v prostovoljsko dejavnost kot ustvarjalno moč in priložnost za spoštovanje dostojanstva vseh ljudi, ne glede na socialni položaj, nacionalno pripadanje in barvo kože in za uveljavljanje človeških pravic. Pridružujem se vaši volji, da skupaj ustvarimo bolj human in pravičen svet. Skupaj z vami in prostovoljci vsega sveta vabim vladne, nevladne ustanove, poslovni svet in medije, da se ob mednarodnem letu prostovoljstva pridružijo uveljavljanju prostovoljstva in solidarnosti med ljudmi in narodi.