|
ZA ZDAJ SE SLOVENSKA DRUŽBA IN DRŽAVA NA KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC ODZIVATA DOVOLJ OBČUTLJIVO
22. Zasedanje Mednarodnega sveta Amnesty International v Ljubljani
Govor predsednika republike Milana Kučana
Ljubljana, 12. avgust 1995
"Slovenska sekcija Amnesty International, prva na celotnem območju Srednje in Vzhodne Evrope, in druga civilna gibanja postajajo avtoritativen in nujen moralen korektiv ravnanja državnih organov. V Sloveniji deluje v skladu z načelom delitve oblasti samostojno sodstvo z neodvisnimi sodniki, deluje varuh človekovih pravic, slovenski parlament je ratificiral Evropsko konvencijo o človekovih pravicah z vsemi protokoli, s čimer je odprta pravna pot na Komisijo in Evropsko sodišče za človekove pravice, državni organi in uradniki so dolžni spoštovati načelo ustavnosti in zakonitosti in posebej so zavezani spoštovati človekove pravice. Pa vendar je nadzor javnosti nad njihovim delom prav s tega vidika najzanesljivejše varovalo pred skušnjavo, da bi do posegov v človekovo svobodo in pravice vendarle prihajalo," je med drugim poudaril predsednik Kučan na otvoritveni slovesnosti 22. zasedanja Mednarodnega sveta Amnesty International v Ljubljani.
V čast mi je, da lahko pozdravim člane Mednarodnega sveta Amnesty International tukaj v Ljubljani in izrazim svoje zadovoljstvo, da si je ta ugledna mednarodna organizacija, ki je nastala iz potrebe po krepitvi zavesti o pomenu varovanja in spoštovanja človekovih pravic in ki je za ozaveščanje in dejansko varstvo prispevala več kot kaj drugega za svoje zasedanje izbrala Slovenijo. Dovolite mi, da to dejstvo razumem tudi kot priznanje Sloveniji za visoko raven spoštovanja človekovega dostojanstva ter varstva njegovih svoboščin in pravic.
Naj takoj dodam, da pred kršitvami človekovih pravic ni zavarovana nobena družba. Nasprotje med posameznikom in njegovo svobodo ter težnjo države in še posebej njenega represivnega aparata, da si človeka podredi in postavi meje svobodi v imenu višjih ciljev - nacionalnih, ideoloških, religioznih, političnih ali drugih, je fenomen, ki zahteva občutljivo uravnavanje in ukrepanje v sleherni družbi. Nihče ne more trditi, da je v kateri koli državi storjeno vse, da bi človek ne bil omejevan v svoji temeljni svobodi izpovedovati svojo resnico in ravnati v skladu s svojo vestjo tudi takrat kadar to ni povšeči oblasti ker je z njo v opreki ali ker nasprotuje njeni ali od nje zapovedani resnici. Ni dvoma, da bodo dokler bo obstajala oblast, obstajale tudi skušnjave po poseganju v človekove pravice, s tem pa tudi potreba po državljanskih organizacijah in gibanjih, ki bodo opozarjale na kršitve človekovih pravic s strani države in se nanje z močjo moralnega prestiža tudi odzivale.
Slovenija je pravna in socialna država, ki zagotavlja nesporno visoko raven človekovega dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Še posebej pravno varnost. To pa seveda ne pomeni, da ne prihaja v praksi do kršitev človekovih pravic tudi pri nas. Vendar se mi pomembneje od tega zdi, da se za zdaj slovenska družba in država na te kršitve dovolj občutljivo odzivata. Prav slovenska sekcija Amnesty International, prva na celotnem območju Srednje in Vzhodne Evrope, in druga civilna gibanja postajajo avtoritativen in nujen moralen korektiv ravnanja državnih organov. V Sloveniji deluje v skladu z načelom delitve oblasti samostojno sodstvo z neodvisnimi sodniki, deluje varuh človekovih pravic, slovenski parlament je ratificiral Evropsko konvencijo o človekovih pravicah z vsemi protokoli, s čimer je odprta pravna pot na Komisijo in Evropsko sodišče za človekove pravice, državni organi in uradniki so dolžni spoštovati načelo ustavnosti in zakonitosti in posebej so zavezani spoštovati človekove pravice. Pa vendar je nadzor javnosti nad njihovim delom prav s tega vidika najzanesljivejše varovalo pred skušnjavo, da bi do posegov v človekovo svobodo in pravice vendarle prihajalo.
Slovenska država je kot država slovenskega naroda in država državljanov letos obeležila 4. obletnico svojega obstoja. Ob razglasitvi državne samostojnosti si je postavila zelo visoke standarde, ki naj uravnavajo njeno življenje. Zavezala se je, da bo spoštovala vsa načela mednarodnega prava in v skladu z načeli pravnega nasledstva tudi določbe vseh mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila prejšnja država in ki zavezujejo tudi Slovenijo. Kot soustvarjalka evropske zgodovine in njenega duhovnega izročila potrjuje Slovenija svojo pripadnost in zvestobo njegovim najbolj žlahtnim vrednotam. Zato zavračamo sleherno nasilje in nestrpnost v razmerjih med ljudmi, narodi in državami, tudi med narodi, s katerimi smo nekoč živeli v skupni državi. Po štirih letih preizkušenj in velikih naporov, ki jih zahteva ureditev nove države, izpeljava političnih, gospodarskih in socialnih reform ter umeščanje države v mednarodno življenje, je mogoče povedati, da ostaja Slovenija zvesta zahtevam, ki si jih je postavila ob svoji osamosvojitvi. Danes je v svetu prepoznana država, ki ji je prav visoka raven varovanja človekovih pravic odprla vrata in odprla pot v Svet Evrope. Slovenija je v svetu imela, ima in verjamemo, bo imela prijatelje tudi v prihodnje. Dovolite mi izraziti misel, da bo k spoštovanju in ugledu naše države prispevalo tudi vaše zasedanje, ki ga imam danes čast pozdraviti.
Naj dodam, spoštovani člani Mednarodnega sveta Amnesty International, da sedaj, ko je Slovenija zavarovala svoj državni obstoj, ko delujejo nove organizirane državne institucije, ko se vzpostavlja gospodarstvo v tržni tekmi in se zagotavlja socialna blaginja in socialna varnost na novih ekonomskih osnovah in v novih političnih razmerah, vstopajo v ospredje našega življenja, vprašanja vrednot, ki niso le cilj ampak so sam smisel vsakršni dejavnosti in življenju. Temeljna vrednota, ki se je naša družba oprijema in je vodilo našemu skupnemu upanju in veri, je spoštovanje enkratnosti človekovega bitja, njegovega življenje, dostojanstva, svoboščin in pravic. Vsa vsebina demokratične parlamentarne politične ureditve, pravne in socialne države, tržnega gospodarstva, socialne pravičnosti in državljanske solidarnosti, ki jo je razvila evropska civilizacija in ki se v naši družbi sedaj uveljavlja, izhaja in služi prav tej temeljni vrednoti. Podrejanje vladavini prava je za zavarovanje človekovih svoboščin in pravic nedvomno osrednjega pomena. Seveda pa je po mojem trdnem prepričanju uveljavljanje pravne države nezdružljivo povezano z zagotavljanjem socialne varnosti državljanov. Politični elitizem in izključljivost, socialna neenakost, revščina in brezperspektivnost vodi k naraščanju agresivnega nacionalizma, ksenofobije in vsakršnih skrajnosti, ki pozivajo po posegih v pravice drugih in ki predvsem odrekajo ljudem pravico do drugačnosti ter služijo kot opravičevanje nestrpnosti do drugače mislečih in drugačnih na sploh. Tragični dogodki na tleh Bosne in Hercegovine, Srbije, pa tudi drugod na tleh nekdanje Jugoslavije zgovorno pričajo o usodnih posledicah takšne politike in takšnih ravnanj.
Civilna družba, njena gibanja in ustanove so dokazale, da so nepogrešljiva pri ustvarjanju zavesti in spodbujanju človeka, da se tudi sam angažira in kaj stori za sodržavljana. Med nevladnimi organizacijami, ki se v svetu že dolgo in odmevno zavzemajo za varstvo človeka in njegovih pravic, zavzema posebej vidno in odlično mesto vaša organizacija. V svetu kakršen je, čeprav ne več blokovsko, ideološko in politično razdeljen, pa vendar dostikrat neobčutljiv in pripravljen tolerirati tudi očitne kršitve temeljnih osebnih ali kolektivnih pravic, je takšna oz. so takšne organizacije potrebne. Dobrodošla je in zaželjena prav zato tudi pri nas. Zato vam ob koncu svojega pozdrava in dobrodošlice, spoštovani člani mednarodnega sveta Amnesty International, želim uspešno delo in dobro počutje med nami.
|
