UGLEDNA SLOVENSKA KULTURNA IN NARODNOOHRANITVENA USTANOVA
Ob 150 - letnici ustanovitve Mohorjeve družbe

Celovec (Avstrija), 28. september 2001




Dragi sodelavci in prijatelji Mohorjeve družbe, spoštovani predsednik avstrijskega parlamenta (Nationalratpräsident), spoštovani visoki predstavniki državnih in deželnih oblasti, ekscelence, znanci in prijatelji,

z velikim veseljem sem sprejel povabilo k današnji svečanosti, ki mi ga je prijazno poslal direktor celovške Mohorjeve gospod dr. Anton Koren. Zdi se mi lepo in pomembno hkrati, da se lahko skupaj praznično posvetimo 150. obletnici rojstva Mohorjeve družbe.

V teh dneh je bilo že veliko povedanega in napisanega o življenju in delu vaše ugledne slovenske kulturne in narodnoohranitvene ustanove, o vašem poslanstvu v 19. in 20. stoletju, v dobrih in v težkih časih. Veliko je skupnega v teh gledanjih, so pa tudi razlike. Vendar je nesporna sodba, da je Mohorjeva družba bila in ostaja eden izmed slovenskih identitetnih simbolov, znamenj slovenske ustvarjalne odličnosti, ki nas je enakovredno umestila v evropsko kulturo. Je spričevalo neuklonljive volje slovenskega življa v matični deželi in zunaj njenih meja, je tudi simbol slovenske duhovnosti, ki je bila vselej odprta za dialog in sodelovanje z vsemi drugimi in drugačnimi.

Na častitljivem popotovanju skozi zgodovino ste Mohorjani na Koroškem, na Goriškem pa tudi v osrednji Sloveniji doživljali vzpone in padce, čeprav imajo vsak svojo posebno zgodbo. Mohorjeve niso zgrešili hudi udarci, namenjeni Slovencem v času nacizma in fašizma in raznarodovalnih pritiskov. Niso se ji izognili niti surovi časi medvojnega in povojnega dogajanja med Slovenci ter neprijaznosti ideoloških delitev in nestrpnosti po koncu II. svetovne vojne.

Ni tudi naključje, da je bil pobudnik za ustanovitev Mohorjeve škof Anton Martin Slomšek, ki ji je izoblikoval osnovno zamisel in ji vdihnil tisto mohorjansko dušo, ki je stoletje in pol ustvarjala neizmerno bogastvo slovenske knjige. Z odličnim književnim jezikom, literarno, kulturno in splošnoizobraževalno vsebino je založba obogatila tudi evropsko kulturo.

Spoštovani!
Poslanstvo Mohorjeve celovške, goriške in celjske ostaja živo tudi v današnjih razmerah, pomembno za vse nas. Sedanji uredniki zaznavajo spremenjene kulturne in politične razmere v neposrednem okolju in tudi v evropskih in svetovnih razsežnostih in prilagajajo izbiro knjig zahtevam in duhu časa. O tem govori tudi izjava vseh treh Mohorjev družb ob 140-letnici te ustanove, v kateri je poudarjena možnost kreativne utrditve zamisli o takoimenovanem skupnem slovenskem kulturnem prostoru v pogojih evropskih integracijskih procesov. Ni dvoma, da dozorevajo ugodnejši časi za ustvarjalen vseslovenski dialog in za harmonično sožitje z večinskimi narodi v državah, v katerih živijo Slovenci zunaj meja matičnega naroda. Živimo v času, ko ne bi smelo več biti težko preseči tudi notranje slovenske spore in spopade, značilne za nekatera pretekla obdobja, ko je namesto tekmovanja med razlikujočimi se svetovnonazorskimi in političnimi usmeritvami skupin in posameznikov prevladovalo medsebojno izključevanje. V Evropi, ki se združuje, ni prostora za agresivni nacionalizem. V njene temelje so vgrajena načela varstva in spoštovanja človekovih pravic, kamor sodijo tudi kolektivne pravice narodnostnih manjšin, sproščen in spoštljiv odnos večinskih narodov do drugih narodnostnih skupnosti, katerih pripadniki enako kot vsi drugi državljani izpričujejo lojalnost do svoje države in povečujejo njeno duhovno in materialno bogastvo. To v polni meri velja tudi za koroške Slovence v svoji demokratični državi Avstriji. Tak odnos zmanjšuje napetosti med državami in sprošča v njihovem življenju nakopičene zgodovinske obremenitve.

V letu, ko smo praznovali prvo desetletje samostojne slovenske države, smo lahko samozavestno ugotovili, da je Slovenija postala pojem za prijazno in odprto družbo in prijaznega soseda. Zavedajoč se dejstva, da je kulturne, jezikovne in druge različnosti narodov najlažje zlorabiti prav med sosedi – o tem govorijo izkušnje balkanskih vojn - smo v središče slovenske zunanje politike postavili odnose s sosednjo Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Mislim, da je prav, da danes, tukaj v Celovcu, poudarim velik interes, ki ga ima Slovenija za vsestransko sodelovanje in povezovanje z Avstrijo in še posebej z obmejnima deželama Koroško in Štajersko. Prepričan sem, da bo z vstopom Slovenije v EU obojestransko zanimanje za sodelovanje postalo še bolj prepoznano in da se bo še bolj okrepilo spoznanje, da bomo skupaj močnejši in še bolj konkurenčni v prostoru združene Evrope in prav v njenem osrčju. Današnji obisk pri številnih ustanovah koroških Slovencev me je prepričal, da si od vključitve Slovenije v EU vsi prebivalci ob meji – ob tej meji, ki je bila pogosto priča težkih zgodovinskih preizkušenj - obetajo še več dobrega sosedstva, zaupanja in napredka, tudi uresničitve nekaterih standardnih in obljubljenih manjšinskih pravic.

Spoštovani,
ko so mi predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske matice in Društva slovenskih pisateljev predlagali, da slovenska država ob visokem jubileju odlikuje Mohorjeve družbe v Celovcu, Gorici in Celju, sem predlog in priporočilo državne komisije za državna odlikovanja z veseljem sprejel. Odlikovanje vam bom, tako kot Mohorjevi družbi iz Celja in Gorice, z zadovoljstvom izročil na posebni slovesnosti v Ljubljani. Odlikovanje je priznanje države Slovenije za vaše veliko opravljeno delo, izraža pa tudi pričakovanje, da boste pri opravljanju svojega poslanstva neutrudni tudi v prihodnje.