Javni nastopi

200- LET NEPREKINJENEGA POUKA ZASLUŽI NAJVEČJE SPOŠTOVANJE
Govor predsednika republike Slovenije Milana Kučana ob 200-letnici začetka osnovnošolskega pouka v Dobrniču

Dobrnič, 20. maj 2000

"Dvesto let neprekinjenega šolskega pouka v nekoč odmaknjenem slovenskem naselju je obletnica, ki zelo veliko pove o kraju in njegovih ljudeh. Pove pa veliko tudi o deželi, ki je znala zgodaj ceniti znanje" je med drugim poudaril predsednik Kučan ter nadaljeval da Slovenci znamo trdo delati in smo željni znanja, ki ga dobimo v šolah vseh vrst, ki so dobre in se z reformami odpirajo najboljšemu v svetu. Predsednik Kučan je v nadaljevanju poudaril, da je "svoboda vsakogar omejena samo z enako svobodo drugih. Ravno zato naše šole lahko izobražujejo in vzgajajo svobodno in kritično misleče, ustvarjalne ljudi, ki so tudi v širnem svetu kos preizkušnjam življenja. Znajo enakovredno tekmovati z ljudmi iz drugih krajev sveta in z njimi enakopravno sodelovati. So slovenski Evropejci in svetovljani.



Spoštovani župan, drage domačinke in domačini, spoštovani gosti,

Vesel sem bil vašega povabila na današnje slavje. Namenjeno je šoli, ki je odločilno zaznamovala življenje številnih rodov Dobrniške kotline. Dvesto let neprekinjenega šolskega pouka v nekoč odmaknjenem slovenskem naselju je obletnica, ki zelo veliko pove o kraju in njegovih ljudeh. Pove pa veliko tudi o deželi, ki je znala zgodaj ceniti znanje. Tod so od nekdaj živeli ljudje, ki so se trudili, da bi svojim otrokom dali znanje, da bi jih izobrazili, da bi jim zagotovili trden temelj za boljše življenje, kot so ga imeli sami. Takšni ljudje in takšne obletnice zaslužijo največje spoštovanje.

V slovenskih šolah, s trudom in veliko zavzetostjo ustanavljanih v preteklih dveh stoletjih, so globoki in trdni temelji današnjega slovenskega šolstva. Tudi to je zavezano prihodnosti mladih rodov. V našem 21. stoletju, stoletju današnjih otrok, bo znanje temeljnega pomena za razvoj vseh narodov in držav, in pogoj, da svojim ljudem zagotovijo blaginjo. Izobraževanje, dobro šolstvo, je zato temeljni kamen dobre nacionalne in državne politike. Drugače povedano, gre za to, da se uresniči, tudi z državno pomočjo, pravica vsakogar do šolanja in da se je vsakdo dolžan izobraževati vse svoje življenje. Od tega je odvisno, kako bo obstal v čedalje bolj tekmovalnem svetu. To velja posebej tudi za nas Slovence, ki smo bili zmeraj odvisni samo od dela svojih rok in svojega znanja. Danes pa je znanje največja in zelo iskana dobrina v vsem svetu, v katerem za znanje, blago, informacije in ideje skorajda ni več meja. Tisti, ki bo znanje imel, bo imel zagotovljeno prihodnost. Vse bolj očitno je namreč, da se ljudje in družbe danes vse bolj delijo na tiste, ki znajo, in na tiste, ki ne znajo. Slednji so potisnjeni na rob življenja, na rob revščine in so brez slehernega vpliva.

Slovenci znamo trdo delati in željni smo znanja. Veliko ga dobimo v šolah vseh vrst, od osnovne do Univerze. Te šole so dobre in s sedanjo reformo so se odprle najboljšemu v svetu, ne da bi ga zgolj slepo posnemale. Oprle so se na skupno evropsko dediščino, na skupno evropsko civilizacijo, ki je tudi naša, na skupne vrednote in izročila. V središče postavljajo človeka in njegovo dostojanstvo, njegove pravice, demokracijo, strpnost, solidarnost, pravno državo. To so nam vsem skupne vrednote, ki zajemajo tudi pravico do različnosti in svobodnega iskanja resnice v javnih in zasebnih šolskih zavodih. Svoboda vsakogar je omejena samo z enako svobodo drugih. Ravno zato naše šole lahko izobražujejo in vzgajajo svobodno in kritično misleče, ustvarjalne ljudi, ki so tudi v širnem svetu kos preizkušnjam življenja. Znajo enakovredno tekmovati z ljudmi iz drugih krajev sveta in z njimi enakopravno sodelovati. So slovenski Evropejci in svetovljani. Tisoči uspešnih slovenskih izobražencev na tujem to dokazuje. Razvoj šolstva v Sloveniji je v veliki meri prispeval, da danes ni več bistveno, kje si doma, da bi bil dobro šolan. Naj živi otrok v Ljubljani, Mariboru ali v Dobrniču, povsod bo deležen dobrega pouka, povsod bo delal tudi na računalniku. Na tekmovanjih mladih računalničarjev, pa tudi matematikov, fizikov in drugih, so se imenitno izkazali otroci, ki se šolajo v oddaljenih krajih.

Takšno javno šolstvo je odločilno za prijazno in varno prihodnost Slovenije. Je občutljivo, ker imamo v šolah opraviti z ljudmi, z mladimi ljudmi in njihovo prihodnostjo. Zato posegi, posebej če so pogosti in niso strokovno ampak politično utemeljeni, niso v prid šole in še manj v dobro mladih ljudi, ki se šolajo za svojo prihodnost. Tisti, ki imajo v državi šolo na skrbi, se morajo tega še posebej zavedati.

Dobre šole niso samo zgradbe in igrišča ob njih. Dobre šole so najprej učitelji, ki odgovorno opravljajo svoj poklic v dobro prihodnjih rodov, učitelji, ki svoje življenje posvetijo šolarjem in jim je učiteljevanje več kot poklic. Takšnih učiteljev imamo v Sloveniji, tudi v Dobrniču, k sreči mnogo in to je naša velika prednost. Takšna učiteljica je tudi gospa Danica Gerden, ki je 31 let učila pri vas in ji danes posebej izrekam svoje spoštovanje.

Spoštovani domačini, tudi vaša zasluga in zasluga vaših prednikov je, da ima Dobrnič že 200 let redni šolski pouk. Šolo ste vzeli v celoti za svojo, tako kot ste za svoje vzeli svoje kraje. Tudi človek, ki ne pozna prav dobro teh krajev, vidi, da je Dobrnič s svojo okolico v ponovnem razvoju. Mogoče je z zadovoljstvom povedati: ti kraji bodo živeli, imajo prihodnost. Z vami in zaradi vas.

Mnogi viharji, ki so v težki zgodovini našega naroda zajeli Slovenijo, so šli tudi čez vaše kraje. Znali ste jih braniti. Znali ste se bojevati zanje in za svoj obstoj in znali ste tudi oproščati. Tudi med nesrečno drugo svetovno vojno. Ta je pustila globoke sledove, v življenju našega naroda še posebej. Vendar ste vi tu v Dobrniški kotlini našli svojo pot, ki je v skupnih zadevah res skupna vsem vam in vaša. Veliko je med vami solidarnosti in medsebojnega spoštovanja na tej poti. Zato ste tudi v najhujših vihrah obstali, ste preživeli. Z dostojnim spominom na preteklost, ki ga nikomur ne vsiljujete in dovoljujete vsakomur, da živi s svojo resnico o njej. To dokazujejo tudi spominska znamenja, ki ste jih postavili v spomin na tisti čas in ljudi, ki so ga zaznamovali. Vaša skrb pa je ob tem danes očitno prihodnost. Ta je last vas vseh in je odgovornost do otrok. Ne pustite si je vzeti.

S takšnim pogledom na življenje in na preteklost, ki je bila za te kraje ena sama trda preizkušnja, a je imela tudi čase veselja in zadovoljstva, ste prava šolska ura za politiko, za upravljavce države in še posebej za strankarske politike, ki se vse preveč pogosto zapletajo v malo pomembne spore in spopade. Koristi države, naroda, ljudi, ki marsikatere svoje težave ne morejo rešiti sami, potem ostanejo zunaj njihove pozornosti, so celo drobiž za medsebojno poravnavanje računov. To ni dobro. Če se parlament v letu, ko so itak parlamentarne volitve, znajde v razmerah, da neznatna večina poslanskih glasov odloči, kdo bo vladal in državi krojil usodo, bi bilo bolje in tudi prav, da bi odločitev prepustil volivcem. Naj pri tem rečem, da ni pomembno, kdo vlada, če vlada po volji volivcev in odloča v dobro Slovenije ter ima poln vsebinski mandat in dovolj časa za izpeljavo zahtevnih nalog. Zato sem se zavzemal, naj volivke in volivci čimprej na novo porazdelijo svoje zaupanje strankam in njihovim poslanskim kandidatom. Volivke in volivci naj povedo, kateri politični programi jim ustrezajo, katerim strankam najbolj zaupajo, katerim poslanskim kandidatom najbolj verjamejo, da bodo odločali v njihovo dobro, za dobro države, za njeno uspešno in hitro pot v Evropsko unijo in NATO. Drugačne rešitve bodo odložile ključna vprašanja države na zimo in prihodnjo pomlad. Volivke in volivci bodo na bližnjih rednih jesenskih volitvah povedali, kaj mislijo o tem.

Spoštovane in spoštovani, naj še enkrat povem, da sem vesel, ker sem danes v Dobrniču. Ti kraji se razvijajo, raste število otrok, lepo je pri vas. Želim vse dobro vam in vaši šoli. Njej želim, da bi imela šolarjev za celo devetletko. To bi bil dokaz vaše življenjske moči in oddolžitev šoli, ki je vsa ta dolga leta povezovala življenje v Dobrniški kotlini.


 

arhivska stran