KOT VAŠ VRHOVNI POVELJNIK ZAUPAM V VAŠE SPOSOBNOSTI IN V VAŠO PRIPRAVLJENOST
Govor predsednika republike in Vrhovnega poveljnika Slovenske vojske ob Dnevu slovenske vojske
Slovesnost v Cerkljah na Dolenjskem

Cerklje, 15. maj 2002

"Pospešena profesionalizacija Slovenske vojske je tudi zaradi skrajno napetih rokov izjemno zahtevna in odgovorna naloga. Potekati mora tako, da ne bo ogrožena njena bojna pripravljenost in z njo obrambna sposobnost države. Profesionaliziacija nikakor ne more biti predvsem zaposlovanje novih ljudi v Slovenski vojski. Za novo podobo Slovenske vojske sta morda še bolj pomembna vrhunsko znanje in profesionalno delovanje tako najvišjega častnika kot navadnega vojaka. To ne velja samo za ravnanje z zahtevnimi tehnološkimi bojnimi in orožnimi sistemi, temveč tudi za način obnašanja, delovanja in sodelovanja s strokovnjaki drugih armad," je med drugim poudaril predsednik Kučan.

"Pričakovanja, da bo Slovenija jeseni prejela povabilo za vključitev v NATO, so upravičena. Ne bi pa smeli živeti v prepričanju, da je že tudi zagotovljeno. K politični verodostojnosti naše države v očeh držav članic zavezništva pomembno prispeva tudi usposobljenost Slovenske vojske za skupne operacije v zavezništvu" je poudaril predsednik Kučan ter dejal, da je to zavezništvo" edini realni in učinkovito delujoči sistem kolektivne varnosti v Evropi, ki je še ne tako davno edino bilo sposobno prekiniti vsa vojaška in genocidna nasilja in zločine v naši soseščini."

Pred enajstimi leti se je rodila vojska slovenske države. Na to pomembno dejstvo nas spominja današnji praznik. Vsem pripadnikom slovenske vojske za ta praznik čestitam.

Praznik pa nas spominja tudi na to, da je za narodov obstoj nadvse pomembno, da zna razumeti znamenja časa in se nanje ustrezno odzvati. Pred enajstimi leti se je nastajajoča slovenska država na takratne zapletene notranje in mednarodne razmere ustrezno odzvala. Z ustanovitvijo vojaških učnih središč in z vojaškim urjenjem slovenskih vojaških nabornikov na slovenskih tleh je postavila enega od temeljev samostojne slovenske vojske. Tako je bila Slovenija ob dobro organizirani Teritorialni obrambi in milici s pripadniki, ki so imeli zelo visoko moralo, sposobna reagirati na vpad takratne zvezne vojske, jo onesposobiti na naših tleh in uveljaviti polno ozemeljsko suverenost kot začetni pogoj za mednarodno priznanje nove države.

Tudi danes ne bi smeli živeti v iluziji, da naša varnost ni ogrožena. V svetu, v kakršnem živimo, bi se nam to utegnilo kmalu maščevati. Današnji svet je globalen in pozna tudi globalna ogrožanja varnosti in miru. Danes varnosti in miru ne ogrožajo samo klasične vojne in vojaške agresije, vse bolj mir in varnost ogrožajo mednarodni terorizem, organiziran mednarodni kriminal vseh vrst, ogrožajo ga ekološke katastrofe in neodgovorno poseganje ljudi v naravo, ogrožajo ga sodobna orožja – atomska, biološka, kemična, ogrožajo ga tudi neodgovorni in nekontrolirani biomedicinski poskusi. Te nevarnosti segajo čez meje držav.

Svet je čedalje bolj soodvisen. Miru in varnosti ni mogoče več zagotavljati zgolj z obrambo na mejah svoje države. Pred današnjimi nevarnostmi za mir in varnost se danes ni sposobna ubraniti nobena država sama, tudi ne najmočnejša. Te oblike ogrožanja tudi ne poznajo in ne priznavajo nevtralnosti.

Učinkovito obrambo in varnost danes zagotavlja samo sistem kolektivne obrambe. V tem sistemu pa ni mogoče pričakovati, da bodo drugi branili naš mir in našo varnost, sami pa ne bi bili pripravljeni ničesar storiti za skupno obrambo in varnost. Odgovornosti in bremen za lastno varnost, za lasten mir, ni mogoče prelagati na druge. Nacionalni egoizmi s kolektivno obrambo niso združljivi. Individualna obramba ni učinkovita, če je sploh mogoča. Vrh vsega je še veliko dražja, kot je aktivna udeležba v kolektivni obrambi.

Temeljni strateški interes in naloga sleherne države je zagotavljanje varnosti in obrambe. To smo Slovenci razumeli leta 1941 in razumeli smo to leta 1991. Zato, ker nismo napačno ocenjevali razmer in ker smo bili na dogodke pripravljeni, nam je tudi uspelo. Predstavljajmo si, kaj bi bilo z nami, če bi se takrat izrekali izrekli za nevtralnost.

Sedanje mednarodne in varnostne razmere zahtevajo moderno slovensko vojsko, ki bo sposobna aktivno sodelovati z vojskami zavezniških in bo z njimi kompatibilna. Odločitve o tem so sprejete. Prehod od obvezniške k poklicni vojski s prostovoljno rezervo, za katero se je odločila slovenska vlada, je prava izbira. Predvsem na Vas, častniki in podčastniki Slovenske vojske, je naloga, da jo izpeljete, če Vam bodo vlada in drugi organi zagotovili potrebne materialne pogoje in strokovno avtonomijo.

Pospešena profesionalizacija Slovenske vojske je tudi zaradi skrajno napetih rokov izjemno zahtevna in odgovorna naloga. Potekati mora tako, da ne bo ogrožena njena bojna pripravljenost in z njo obrambna sposobnost države. Profesionaliziacija nikakor ne more biti predvsem zaposlovanje novih ljudi v Slovenski vojski. Za novo podobo Slovenske vojske sta morda še bolj pomembna vrhunsko znanje in profesionalno delovanje tako najvišjega častnika kot navadnega vojaka. To ne velja samo za ravnanje z zahtevnimi tehnološkimi bojnimi in orožnimi sistemi, temveč tudi za način obnašanja, delovanja in sodelovanja s strokovnjaki drugih armad.

Pričakovanja, da bo Slovenija jeseni prejela povabilo za vključitev v NATO, so upravičena. Ne bi pa smeli živeti v prepričanju, da je že tudi zagotovljeno. K politični verodostojnosti naše države v očeh držav članic zavezništva pomembno prispeva tudi usposobljenost Slovenske vojske za skupne operacije v zavezništvu.

Slovenski narod je majhen narod. V primeru nujne samoobrambe bo moral uporabiti vse svoje moči, ob vojaški tudi druge duhovne in materialne zmogljivosti. Razvijanje pozitivnega odnosa državljanov do obrambnih dejavnosti, še posebej odnosa mladih rodov, je zato ena najpomembnejših odgovornosti vseh državnih in drugih družbenih organov in organizacij. Postopno ukinjanje splošne vojaške obveznosti naj pomeni le ukinjanje zakonske obveznosti, ne pa tudi pravice državljanov, da sodelujejo v obrambnih prizadevanjih. Država je dolžna zagotoviti to pravico.

Obrambna samozavest slovenskih ljudi je del slovenske nacionalne identitete. Ta samozavest in s tem tudi vojaško uporništvo ima pri nas dovolj tradicije in zgledov. Iz izkušenj pa prav tako vemo, da smo bili Slovenci uspešni v obrambi svoje svobode in neodvisnosti, kadar smo jo branili v demokratičnih zavezništvih.

Tudi današnje mednarodne razmere zahtevajo pravo izbiro zavezništva. Danes je to evroatlantsko zavezništvo kot edini realni in učinkovito delujoči sistem kolektivne varnosti v Evropi, ki je še ne tako davno edino bilo sposobno prekiniti vsa vojaška in genocidna nasilja in zločine v naši soseščini. Spomnimo se krvavih slik iz obkoljenega Sarajeva, Vukovarja, Srebrenice, Kosova in od drugod, predno je posredoval NATO. Geopolitični položaj naše države ne trpi izmišljij o Sloveniji kot oazi miru in nedotakljivosti. Zato je potrebno ob pravem času sprejeti prave odločitve. Letos je tak čas. Vse to vemo in bilo bi neodgovorno od nas, če se ne bi odločili in prevzeli odgovornosti

Vojaki, podčastniki in častniki Slovenske vojske,
Naloge, ki so Vam naložene, so zelo težke in odgovorne. Kot predsednik republike in kot Vaš vrhovni poveljnik zaupam v Vaše sposobnosti in v Vašo pripravljenost, kot sem Vam zaupal v času vojne za Slovenijo in vsa leta po njej. Kadar so Vam bile jasno postavljene zahteve, ste jih izpolnili. V oporo Vam bo dejstvo, da ima Slovenska vojska v očeh javnosti še vedno velik ugled. V tem se kažeta tudi velika obrambna samozavest naših državljanov in njihova pripravljenost, da so tudi oni ob pravem času na pravem mestu. To pa je zagotovilo, da bo Slovenska vojska imela podporo ljudi tudi v morebitnih hujših časih in trenutkih odločitve o izbiranju med strahom in pogumom, med zasužnjenostjo in svobodo.