VAROVANJE SKUPNE ZGODOVINE ČLOVEŠTVA
Slovesna vročitev Valvasorjeve nagrade in priznanj za leto 2000

Narodni muzej, Ljubljana, 25. maj 2001


Spoštovane gospe in gospodje, drage nagrajenke in nagrajenci, dragi donatorji,
na današnji slovesnosti ste zbrani predvsem ljudje, ki svoje profesionalno življenje posvečate preteklosti, živite z njo in zanjo. Pa vendar niste zakopani vanjo.

Ob intenzivnem vstopanju Slovenije v evropske in druge integracije, v času, ko se v svetu oblikujejo nova jedra ustvarjanja človeške civilizacije, ste sebi in svoji stroki postavili zelo visoke ambicije in tudi visoka merila. Odprli ste svoje dvorane, ki so nekoč veljale za zaprašene in temačne prostore. Iščočemu posamezniku, ki v vrtincu vse bolj unificiranega sveta išče svoje korenine, ponujate priložnost, da preverja svojo identiteto in razume identiteto drugih. Ustvarjate priložnost za vsakodnevno utemeljevanje naše sodobne identitete, s katero prepoznani in spoštovani vstopamo v družino evropskih narodov, v naš skupni evropski dom. Ponujate priložnost za spoštljivo razumevanje preteklosti in s tem za trdne temelje pri soočanju z izzivi sedanjosti in prihodnost. Preteklost, katere skrbniki ste, tako postaja sodobnost. Z najsodobnejšimi pristopi ste se odprli radovednosti in vedoželjnosti ter postali živahno središče kulture, znanja in srečevanja. Danes je v muzejih doma življenje, zanimivo, in kar me posebej veseli, privlačno tudi za mlade ljudi.

Svoje delo opravljate visoko profesionalno, ste stroka z ugledom doma in po svetu, dobivate visoke evropske nagrade. Vem, da je preteklost našega prostora in ljudi v njem z vami v dobrih rokah. Mnogim muzejskim eksponatom ste vrnili življenje. V muzejih, postavljenih na sodoben način, zgodovina oživi. Omogočate nam, da se sprehajamo po preteklosti, ki nam pripoveduje o naših prednikih, o njihovem življenju, o njihovi kulturi in vrednotah. Samozavestno se lahko prepričamo, da imamo zgodovino, ki je enakovredna zgodovinam drugih evropskih narodov, da imamo globoke korenine, na katere smo lahko ponosni in na katere ne smemo pozabiti. Ne samo iz spoštovanja do svojih prednikov, ampak tudi zaradi spoštovanja do samih sebe. Tudi na naših tleh se je dogajala zgodovina, ki je del skupne zgodovine človeštva, je pričevalec o tem, kam vse sežejo korenine današnje kulture in civilizacije. Od tu naša dolžnost varovati jo in ohranjati ne le za nas, ampak za vse človeštvo.Več kot dovolj ambiciozen je ta cilj, da zmore biti velik izziv za sodobnega muzealca, za človeka, ki varuje preteklost tako, da jo pretaka v današnje življenje in v prihodnost.

Tudi Valvazor je bil človek življenja. Priznanja in nagrade z njegovim imenom govorijo o veličini človeškega duha, ki nikdar ne postane preteklost, ker je brezkončen. Priznanja muzealcem razumem kot spričevalo odličnosti, ki je za Slovenijo lahko velika primerjalna prednost in kot prispevek k raznoliki, a po vrednotah vsem skupni Evropi. Razumem jih kot priznanje za bogatitev duha in kakovosti življenja, pa tudi za uveljavljanje slovenske prepoznavnosti v svetu.

Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitam. Posebej pozdravljam tudi donatorje, ki so dali velik poklon skupnemu dobru. Med Vami vidim znane obraze, tudi svoje prijatelje. Vesel sem, da se uvrščajo med odličnike. Posebej sem vesel priznanja, ki ga je v svoji stroki danes deležen celjski Muzej novejše zgodovine. Spoštovana gospa ministrica, verjamem, da boste enako uspešno vodili vladni kulturni resor. Želim Vam vsem še veliko odličnega dela za naše skupno dobro.