|
RAZPRŠENI PO CELI EVROPI SO ROMI PRAVA EVROPSKA MANJŠINA
Osrednja prireditev ob svetovnem Dnevu Romov
Tišina, 6. april 2002
Predsednik republike je v pogovoru, v katerem so ga predstavniki občine Tišina seznanili s svojimi problemi, med drugim izrazil zadovoljstvo, da je gostiteljica slovesnosti ob Dnevu Romov prav občina Tišina. Poudaril je, da je ta del Slovenije lahko vzor strpnosti in sožitja med različnimi narodnostnimi in verskimi skupnostmi. Biti sposoben živeti z razlikami, je velika vrednota, ki ne nastane sama po sebi, pač pa je zanjo treba tudi veliko delati, je dejal predsednik Kučan.
Spoštovani gospod predsednik Zveze Romov Slovenije,
spoštovani in dragi udeleženci in udeleženke današnjega srečanja!
Rad sem se odzval vabilu na današnjo slovesnost. Svetovni dan Romov simbolizira velike spremembe v zavesti človeškega sveta. Besedi Rom, kar v slovenskem jeziku pomeni Človek in Roma – ljudje, ljudstvo, nista več le jezikovni oznaki za skupino tujcev v takoimenovani normalni evropski civilizaciji. Zdaj že označujeta voljo novega časa, da se Romi s svojimi posebnostmi vključujejo v vsakdanje življenje večine evropskih narodov in držav. Zato nista več naključje velika pozornost, ki jo posveča v zadnjem desetletju Svet Evrope prav romskemu vprašanju, in tudi ne najnovejši predlog Finske, da bi Romi dobili skupno evropsko predstavništvo.
Romi, tudi tisti, ki jih predstavljajo današnje generacije Romov v Sloveniji, so hodili pretekla stoletja trnova pota preživetja. Bili so preganjani, izganjani, poniževani in zaničevani. Veljali so za manjvredne ljudi. Razglašani so bili za tatove, potepuhe, morilce in nasilneže. Bili so v najboljšem primero getoizirani, s političnimi in psihološkimi pregrajami ločeni od t.i. normalnih ljudi. Nacisti in njihovi privrženci med drugo svetovno vojno so Rome zapisali smrti. V spominu nam ostajajo nemška koncentracijska taborišča in grozodejstva, ki so jih tudi nad Romi počeli ustaši v Jasenovcu. Tam je za večno ostal tudi prenekateri Rom iz Slovenije. Tudi konec vojne ni povsod po Evropi prinesel polne in tako želene svobode in možnosti za uveljavitev človeškega dostojanstva ter za normalno človeško življenje. Tudi ne možnosti za ohranjanje lastne etnične identitete Romov.
Zdaj se po političnih spremembah v vzhodni Evropi stvari obračajo na bolje. V Evropi dozoreva spoznanje, da sta njena varna prihodnost in dostojno življenje ljudi, ne glede na njihovo različnost, mogoča le v sožitju vseh narodov, narodnostnih, kulturnih in jezikovnih manjšin, v njihovi enakopravnosti in v enakih možnostih za razvoj. Samo tako je mogoče oblikovati pristno politično, kulturno in duhovno identiteto, ki jo v globalnem in vrečsrediščnem svetu Evropa za zagotavljanje svojega vpliva tako nujno potrebuje. Bogastvo Evrope predstavlja prav pluralizem avtonomnih in enakopravnih vsakovrstnih entitet. Romi s svojo razpršenostjo po vsej Evropi, vendar brez posebne romske domovine, so v pravem pomenu evropska manjšina, čeprav živijo romske skupnosti znotraj posameznih držav in bi morala biti vsaka od teh držav tudi njihova domovina, s katero bi delili njeno usodo v dobrem in zlu, pri njihovih padcih in vzponih in upanjih za prijaznejšo prihodnost. A kot manjšina potrebujejo Romi tudi zaščito držav, v katerih živijo, in tudi Evrope kot celote. To priporočata parlamentarna skupščina Sveta Evrope, zlasti v svojem priporočilu 1203 iz leta 1993 z jasnimi zahtevami o romskih pravicah na področju kulture, izobraževanja, obveščanja, enakopravnosti zaposlovanja in tudi sicer v vsakdanjem življenju, vse z namenom, da bi v evropskem prostoru odpravili vsakršno obliko romske diskriminacije. Velja si nam vsem prizadevati, da bodo članice Sveta Evrope vsa ta priporočila tudi udejanjale.
To velja v celoti tudi za Slovenijo. Med redkimi evropskimi državami imamo v svoji ustavi tudi določbo o romski skupnosti pri nas. Vendar je pri nas še vedno odprto vprašanje, ali naj položaj Romov določi globalni zakon ali pa naj zaščito posebnih pravic romske skupnosti urejajo področni zakoni. Doslej se je to zgodilo že v sedmih različnih zakonih, od zakona o lokalni samoupravi do zakona o vrtcih in osnovni šoli. V postopku sprejemanja sta še dva nova zakona, zelo pomembna za državljansko udeležbo Romov v lokalnih skupnostih, kajti romskega svetnika so doslej volili le v mestni občini Murska Sobota. Že letos na občinskih volitvah naj bi bilo to mogoče v vseh občinah, kjer živijo Romi. Nekateri sedanji politični odzivi, češ, da v tej ali oni občini ne živi dovolj Romov, ali pa da se Romi izrekajo za Slovence, govorijo o tem, da je v politični zavesti v Sloveniji nagnjenost k diskriminaciji drugačnih še vedno pomemben dejavnik, ki ne naleti vedno na potrebno zavrnitev. Tako je tudi s poskusi diskriminacije Romov. Za sožitje romskih skupnosti v širših socialnih okoljih bomo morali še mnogo postoriti, posebej glede zaposlovanja, bivalnih pogojev družin in izobraževanja. A to moramo postoriti skupaj, mi, Slovenci pripadniki večinskega naroda in vi, Romi, predstavniki manjšine. Kajti za sožitje, ki je veliko več kot le strpno življenje drug ob drugem, ste soodgovorni tudi vi. Tudi v vaši zavesti živijo predsodki do ljudi, ki so drugačni od vas, pa tudi do človekove nuje, da dela in se za to delo izobražuje. Mnogi Romi v Sloveniji so se teh predsodkov otresli. Naj vam povem primer iz vsakdanjega življenja. »Oblast pravi, da si Rom, mi ti pravimo Cigan. Kaj si v resnici?« je vprašala soseda nekega Roma. Ta ji je brez oklevanja odgovoril: »Sosed sem, soseda, sosed.« V njegovem odgovoru je modrost, ki ji ni kaj dodati.
Veseli nas vse, da med vami Romi dozoreva spoznanje, da brez vašega aktivnega udejstvovanja in samoorganiziranosti ne more biti sprememb na bolje. O tem govori 14 romskih društev v 11 občinah, ki so povezana in združena v skupno organizacijo Zveza Romov Slovenije. To nam sporočajo tudi vaša revija Romano Them – Romski svet, romske radijske oddaje na Murskem valu in Studiu D Novo mesto, mesečne televizijske kabelske oddaje in ne nazadnje tudi bogat kulturni program, ki ste ga pripravili za vaš in naš današnji praznik.
Želim vam in vsem, ki dobro mislijo, vse dobro, prijetno druženje in boljši jutrišnji svet. Zanj se je vredno potruditi ne samo zaradi nas, marveč tudi mladih, tudi romskih rodov.
|
