|
ZNANJE ZA 21. STOLETJE
50. obletnica Srednje šole tehniških strok
Govor predsednika Republike Milana Kučana
Ljubljana, 3. oktober 1997
"Posameznik ne more več obvladovati tempa informacijske eksplozije. Zato je vse bolj pomembno učiti ljudi, kako ravnati z znanjem. To se vse hitreje pomnožuje, pa tudi hitreje, kot smo mogli misliti še nedavno, zastareva. Potreba po učenju za časa našega življenja je postala zahteva našega časa, pogoj našega obstoja v svetu tekmovalnega sodelovanja in povezovanja. Več tekmovanja in več sodelovanja bo dalo več vrhunskih dosežkov, več vsebinskega znanja. Prizadevanja za takšno šolo niso zgolj stvar šolnikov, gre za družbeno gibanje, kajti od pravih odgovorov je odvisna prihodnost vse družbe." je med drugim poudaril predsednik Kučan na svečani slovesnotsi ob 50. obletnici Srednje šole tehniških strok
Preprosta resnica, ki jo je morda najustrezneje povedati ob priložnosti, kot je današnja, je, da se danes nihče več ne more zanašati, da bo v svojem aktivnem življenju opravljal le en sam poklic. V družbi znanja, v družbi vedenja, ki bo temeljna določilnica 21. stoletja, se bomo vsi učili skozi vse svoje življenje, osvajati bomo morali nova znanja, obvladovati nove tehnologije, si pridobivati nove spretnosti ter se navaditi na to, da bomo delali v dveh, treh ali celo več poklicih. Brez tega ne bo mogoče zagotoviti svoje profesionalne uveljavitve in socialne varnosti v družbi. Vse bolj prepoznavno nastaja v svetu informacijska družba, družba vedenja, ki temelji na znanju. To je družba, ki daje možnosti vsem, ki želijo sodelovati pri pomnoževanju znanja človeštva in demokratizira njegovo dostopnost tistim, ki si ga želijo in ga potrebujejo. Soočeni smo s svetovnim tekmovanjem za znanjem, ki temelji na pripravljenosti za neprenehno učenje, za osvajanje obstoječega in ustvarjanje novega znanja. Izobraževanje postaja velika tema človeštva.
Sodelovati v tej temi pomeni prilagoditi njenim zahtevam tudi naš šolski sistem, pomeni dati novih spodbud in zagonov naši izobraževalni politiki. Pomeni preveriti izobraževalne vsebine. Veliko manj kot doslej bo v prihodnje šlo zgolj za posredovanje znanja. Posameznik ne more več obvladovati tempa informacijske eksplozije. Zato je vse bolj pomembno učiti ljudi, kako ravnati z znanjem. To se vse hitreje pomnožuje, pa tudi hitreje, kot smo mogli misliti še nedavno, zastareva. Potreba po učenju za časa našega življenja je postala zahteva našega časa, pogoj našega obstoja v svetu tekmovalnega sodelovanja in povezovanja. Več tekmovanja in več sodelovanja bo dalo več vrhunskih dosežkov, več vsebinskega znanja. Prizadevanja za takšno šolo niso zgolj stvar šolnikov, gre za družbeno gibanje, kajti od pravih odgovorov je odvisna prihodnost vse družbe.
Spremembe, ki nas čakajo, so zahtevne. V dobri meri tudi že zamujamo. Svet se spreminja in ne bo čakal na nikogar, tudi ne na Slovenijo. Ne moremo se zapreti pred tehnologijami prihodnosti, biotehniko, telekomunikacijami, informacijsko tehnologijo, genetiko. Veliko globalno tekmovanje se je začelo. Svetovni trgi se na novo preurejajo in delijo tržni deleži. Prerazporejajo se možnosti za blaginjo ljudi v prihajajočem stoletju. Te temeljijo na inovativnosti, kajti inovacijska sposobnost odloča o naši usodi. Ta pa se pričenja v glavi, v našem odnosu do znanja, do novih tehnologij, do novih oblik dela in izobraževanja, v odnosu do sprememb nasploh. Znanje daje potrebno samozavest za to, da se uresniči tisto, kar je spoznano za pravilno, koristno ali celo nujno. Toda najprej si moramo priti na jasno, v kakšni družbi hočemo živeti v 21. stoletju, oblikovati svoj pogled na svojo prihodnost in temu pogledu prilagoditi vse naše strateško in praktično delovanje, da bi to želeno prihodnost spremenili v realnost.
S takšno ambicijo je določeno tudi poslanstvo šole. Vsaka šola je delček tega poslanstva, pogoj njegove usposobitve.
Svoje poslanstvo je naša slavljenka Srednja šola tehniških strok Šiška odgovorno, zavzeto in požrtvovalno, uspešno in zahtevam časa primerno udejanjala skozi vseh pet desetletij svojega življenja.. V njem se odslikavajo vsa družbena in gospodarska dogajanja v Sloveniji v teh petih desetletjih, tudi prijazna in manj prijazna naklonjenost družbe in gospodarstva do šole, bolj ali manj prepoznana potreba po njej in po ljudeh, ki jih je šolala. Zrasla je in rasla ter se programsko spreminjala in dograjevala, kot so ji narekovale potrebe gospodarstva, predvsem industrije. Zato je skupaj z industrijo podoživljala tudi obdobje njene rasti, njen razcvet, ko je le-ta ustvarjala prek 50% družbenega proizvoda Slovenije; pa žal tudi zastoj v osemdesetih letih, ko so jo že začeli prehitevati tehnološki razvoj in globalizacijski procesi v svetu. Temu je na začetku devetdesetih let sledila še izguba nekdanjih jugoslovanskih trgov, agonija preživetja, krčevito iskanje novih trgov, umiranje tehnoloških jeder posameznih, tudi v svetu uveljavljenih slovenskih proizvodenj in upočasnjen razvoj. Vse to se je izražalo tudi v tej šoli, njenem delu, pričakovanjih in zahtevah do nje.
Danes ustvarja slovenska industrija le še 28% domačega bruto proizvoda. Toda ob tem ustvarja tudi še 90% slovenskega izvoza. Strateške študije kažejo zaskrbljujoče zaostajanje naložb v tehnološko posodabljanje slovenske industrije, v njene raziskave in razvoj; industrijska podjetja so v zadnjih petih letih posodobila ali na novo vpeljala le nekaj več kot 35% proizvodov. Dodana vrednost na zaposlenega zato ne narašča. Ogrožena je nadaljnja gospodarska rast in izvoz ter s tem materialna podlaga za stabilni razvoj države. Od nekdaj 150 izobraževalnih centrov v slovenskih podjetjih jih deluje le še nekaj nad 10. Razpadli so tudi v svetu uveljavljeni veliki poslovni sistemi; ta hip se za svoje preživetje in prihodnost še vedno bori prvi ustanovitelj šole, Litostroj, naš nekdanji industrijski in tehnološki ponos.
V vsem tem izredno dinamičnem obdobju se je šola spreminjala programsko in organizacijsko, iz nekoč Litostrojske industrijsko kovinarske šole je postala Srednja šola tehniških strok. Preživela se je v naš čas. Ne zaradi posebne družbene pomoči. Zaradi šole same: učiteljev, mentorjev, 6000 dijakov in še več odraslih, ki so v tem času končali šolo, vseh, ki so hoteli, zmogli in znali šolo obdržati kot edino šolo te vrste na ljubljanskem območju. Zaradi vseh, ki so razumeli ali morda tudi zgolj slutili spremembe prihajajočega se tretjega tisočletja, jih udejanjali v posameznih programih šole in v uvajanju informacijske tehnologije. S te stopnice nam bo laže in zanesljiveje stopiti tja, kamor stopiti moramo. V učečo se družbo stalnih inovacij in obvladovanja ter ustvarjanja visokih tehnologij, ki so pogoj blaginji človeka in spoštovanju njegovega dostojanstva.
Za to se vam, nekdanjim in sedanjim učiteljem, mentorjem in vodstvom šole iskreno zahvaljujem in vam za vaše uspehe iskreno čestitam. Vem tudi, da vas skrbi jutrišnji dan. Skrbi tudi mene. Sem pa prepričan, da bo ta skrb toliko manjša, kolikor večje bo hotenje po pridobivanju znanj, veščin, delovnih izkušenj ter splošne razgledanosti mladih, ki se šolajo v vaši šoli ter v šolah drugod na Slovenskem, kolikor bogatejše bo njihovo vedenje o razvojnih procesih v svetu, njihovo razumevanje in snovanje našega lastnega razvoja ter s tem obvladovanje naše skupne prihodnosti. Vse na podmeni spoznanja, da je moč razvojne probleme z ustreznim znanjem spremeniti v razvojne izzive. Z njimi vstopamo v tretje tisočletje. Od tega, kako bomo vstopili vanj - kot država, kot narod, kot podjetja in javni zavodi, kot državljani in državljanke - je odvisno, ali bomo na zemljevidu tretjega tisočletja prepoznani kot ustvarjalna in razvojno obetavna družba ali kot družba, ki je z nepripravljenostjo na spremembe potisnjena na rob vedno bolj nemirnega in ustvarjalnega sveta.
Prijetno obujanje spominov in druženje na vaš današnji slavnostni dan vam želim!
|
