SVOJE DELO STE OPRAVILI VRHUNSKO
Zahvala predsednika Milana Kučana organizatorjem in sodelujočim pri uspešni izvedbi 9. srečanja predsednikov srednjeevropskih držav

Brdo pri Kranju, 1. junij 2002


Spoštovane gospe in gospodje,

Rad bi se vam iz srca zahvalil. To je pravzaprav najkrajše. Vse ostalo, kar bom povedal, bo že podaljševanje in utemeljevanje tega. Projekt, ki se je končal, je eden največjih projektov, ki ga je do zdaj morala izpeljati Slovenija. Najbrž ga v kratkem času zlepa spet ne bo mogla ponoviti. To je bil projekt, ki je bil po svoje zahteven po vsebinskih pripravah, bil pa je nedvomno zahteven po vrsti drugih vidikov: varnostnih, logističnih, prometnih, zdravstvenih, informacijskih, komunikacijskih, kulinaričnih, navsezadnje tudi kulturnih. Skratka, vrsto aspektov je imela ta zgodba, ki se je tu zelo uspešno končala, vrsto služb, vrsto ljudi je sodelovalo, ki so bili angažirani, oz. ki ste bili angažirani, ali če rečem še lepše, ki smo bili angažirani preko tistega, kar zahteva in kar je normalno v okviru zvestobe neki službi. To je bila tudi pripadnost temu, da je bila to slovenska stvar, stvar slovenske države. Kot vidite, je bilo vreme tako rekoč do konca z nami in to je tudi neko opozorilo.

Posebej sem vesel, ne samo zaradi tega, ker so mi vsi predsedniki držav, ambasadorji, člani delegacij, vsak posebej čestitali, izrekali vse priznanje za vse to, kar ste vi storili, kar je rezultat našega skupnega dela, ampak predvsem zato, ker se je pokazalo in potrdilo nekaj, kar sem si vedno želel, da smo Slovenci sposobni in da imamo perspektivo samo, če se opredelimo za vrhunskost našega dela. In ta projekt je bil izpeljan vrhunsko. Najbrž bi naredil veliko krivico, če bi našteval vse službe, ki so bile angažirane. Najbrž bi naredil še večjo krivico, če bi poskušal naštevati ljudi, ki so te službe vodili. Vsem skupaj bi se vam rad zahvalil in zdaj imam neko dilemo. Da bi jo razrešil, se bom poslužil tega, kar mi je rekel predsednik Zvezne republike Nemčije, gospod Rau, ki je bil pred srečanjem na uradnem obisku, kar je še bolj, z vseh teh vidikov, oteževalo izpeljavo tega velikega projekta. Povedal mi je sledečo anekdoto: "Nekoč je bil nek pastor, ki je na pridigi ljudem rekel, ker je videl, da pada dež, približno kot tu, da bo kratek. Govoril je in govoril, in ko je bil že skoraj na koncu, je rekel: oprostite, pozabil sem doma uro. Nekdo iz publike pa je dejal: ampak koledar za vami pa še visi na steni".

Torej, hvala lepa, želim vam, da se srečno vrnete domov. Srečno.